Jedro

Določba 318. člena ZPP sodišču ne nalaga, da pred izdajo zamudne sodbe zahteva toženčevo izjavo glede (ne)pravočasnosti odgovora na tožbo.

Dokazno breme glede pravočasnosti vložitve odgovora na tožbo je na tožencu. Zgolj s predložitvijo Popisa oddanih pošiljk ga ni zmogel.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke (tožnik) za plačilo 11.400 EUR odškodnine: toženi stranki (toženec) je naložilo v plačilo 8.100 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 6. 2021 dalje, višji tožbeni zahtevek pa zavrnilo in odločilo, da mora toženec tožniku plačati 127,72 EUR stroškov postopka.

2. V pravočasni pritožbi toženec navaja, da uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja in predlaga, naj višje sodišče zamudno sodbo razveljavi ter vrne zadevo v vnovično sojenje sodišču prve stopnje. Ne drži, da je bil odgovor na tožbo vložen 13. 12. 2022 po navadni pošti. Pooblaščenec je vložil odgovor na tožbo priporočeno, kar dokazuje s popisom oddanih pošiljk z dne 9. 12. 2021. Gre za očitno pomoto sodišča, ki je odgovor na tožbo verjetno res prejelo 13. 12. 2021, vendar s priporočeno pošiljko, oddano 9. 12. 2021. Storjena je tudi bistvena kršitev določb Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in kršitev 22. člena Ustave RS, saj bi v situaciji, ko sodišče ugotovi, da naj bi bil odgovor na tožbo vložen prepozno, moralo dati tožencu rok, da se na ugotovitve izjasni in posreduje dokaze o pravočasnosti.

3. Tožnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zamudne sodbe zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar v pritožbi uveljavlja toženec, sicer ni mogoče izpodbijati (drugi odstavek 338. člena ZPP), vendar višje sodišče ugotavlja, da pritožba po vsebini uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zato jo je vsebinsko obravnavalo.

6. Zakonsko določen rok za odgovor na tožbo (30 dni od vročitve tožbe – prvi odstavek 277. člena ZPP) se je iztekel 9. 12. 2021. Na rok vezana vloga se šteje za pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču pred iztekom roka (prvi odstavek 112. člena ZPP); če je vloga poslana po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču (drugi odstavek 112. člena ZPP).

7. K odgovoru na tožbo je pripeta kuverta, v kateri je bilo pisanje poslano sodišču. Na kuverti ni nalepke pošte, ki potrjuje oddajo pošiljke na pošti, iz dohodnega žiga na odgovoru na tožbo pa je razvidno, da je pošiljka v sprejemno pisarno sodišča prispela 13. 12. 2021 z navadno pošto. Ker toženčev odgovor na tožbo na sodišče ni prispel pred iztekom roka za odgovor in na prispeli pošiljki ni bilo zaznamka, da je bila oddana priporočeno ali brzojavno na pošto, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je po ugotovitvah, da so izpolnjene vse predpostavke iz 318. člena ZPP, izdalo zamudno sodbo. Člen 318 ZPP sodišču ne nalaga, da pred izdajo zamudne sodbe zahteva toženčevo izjavo glede (ne)pravočasnosti odgovora na tožbo. Določila 112. člena ZPP so jasna in toženca v postopku zastopa pravno kvalificiran pooblaščenec – odvetnik, ki ga sodišče ni dolžno pozivati, naj se izjasni glede pravočasnosti vloženih vlog. Ugotovitev sodišča o prepozno vloženem odgovoru na tožbo lahko toženec izpodbija s pritožbo zoper zamudno sodbo, zato mu nobena procesna pravica ni bila kršena.

8. Dokazno breme glede pravočasnosti vložitve odgovora na tožbo je na pritožniku. Zgolj s predložitvijo Popisa oddanih pošiljk ga ni zmogel. Popis na pošti oddanih pošiljk dokazuje le, da je toženčev pooblaščenec 9. 12. 2021 oddal neko pošiljko, naslovljeno na Okrajno sodišče v Ljubljani, ne pa kakšna oziroma katera pošiljka to je. Pritožnik ni predložil npr. izpisa iz oddajne knjige odvetnika, s katerim se v praksi običajno dokazuje oddaja točno določene pošiljke na pošto, predlagal poizvedb na Pošti ali kakšen drug dokaz, ki bi potrjeval, da je odgovor na tožbo v tej zadevi oddal priporočeno na pošti. Pritožbeno sodišče tako ni moglo zanesljivo ugotoviti dejstev, ki bi potrjevala pravočasnost vložitve odgovora na tožbo, zato na podlagi 215. člena ZPP sklepa, da odgovor na tožbo ni bil oddan priporočeno na pošto, torej ni bil pravočasen.

9. Višje sodišče ugotavlja, da tudi nobene uradoma upoštevne kršitve iz drugega odstavka 350. člena ZPP ni, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo v izpodbijanem obsodilnem delu sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP. Zaradi neuspeha s pritožbo toženec sam nosi stroške pritožbenega postopka.