Jedro

Ali je ocena stroškov, na podlagi katere je bil določen predujem v obravnavani zadevi po višini pravilna, je vprašanje materialnega prava. Sodišče mora glede predvidenih stroškov za zastopanje preko kvalificiranih pooblaščencev v pravdnih postopkih izhajati iz določil ZPP in Odvetniške tarife, glede predvidenih tekočih in občasnih stroškov stečajnega postopka pa iz določil ZFPPIPP in Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroškov, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen. Pri tem mora paziti, da so v predujmu zajeti vsi tisti stroški, za katere lahko po lastnih izkušnjah vnaprej predvideva, da bodo tekom postopka nastali in bili potrebni. Pri tem upošteva zlasti okoliščine, kot so vrednost spora, njegovo vsebino, predvideno dolžino in obseg dokaznega postopka, število pravdnih strank in njihovih pooblaščencev. Vedno pa gre le za vnaprejšnjo oceno, ki ne more biti narejena z gotovostjo in tudi ne povsem točna, saj gre šele za začetek postopka in je njegova dolžina odvisna od številnih dejavnikov, tudi takšnih, na katere sodišče nima vpliva.

Izrek

I.Pritožbi se zavrneta in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom upniku naložilo plačilo predujma za kritje stroškov za uveljavitev pravic stečajnega dolžnika na premoženju, za katerega trdi, da ni bilo upoštevano in sodi v stečajno maso.

2.Zoper navedeni sklep se je upnik osebno in po pooblaščenemu odvetniku pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov in višjemu sodišču predlagal, da izpodbijani sklep razveljavi.

3.Pritožbi nista utemeljeni.

4.Proti sklepu o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom je dovoljen ugovor, o katerem odloča sodišče, ki je izdalo sklep (prvi odstavek 379. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). Če upnik z ugovorom uveljavlja razlog iz 2. točke četrtega odstavka 379. člena ZFPPIPP, mu sodišče pred odločitvijo o ugovoru naloži, da v osmih dneh po prejemu sklepa založi predujem za kritje stroškov uveljavitve pravic stečajnega dolžnika na premoženju, za katerega ugovarja, da ni bilo upoštevano in spada v stečajno maso (peti odstavek 379. člena ZFPPIPP).

5.Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da mora predujem v višini 22.579,72 EUR založiti upnik A. A. Višino predujma je sodišče prve stopnje določilo tako, da je sledilo predlogu stečajne upraviteljice, ki je specificirala predvidene stroške po posameznih postavkah v svoji vlogi z dne 27. 3. 2024 (PD 32).

6.Sodišče prve stopnje določi višino predujma vedno po lastni prosti presoji, na podlagi izkušenj s podobnimi primeri in ob tem na predlog ni vezano. Ker gre za odločitev sodišča po uradni dolžnosti, določitev višine predujma pa je odvisna od ocene predvidenih stroškov, pritožnik ne more uspeti z razlogom, da mu ni bila dana možnost, da vidi oziroma preveri izračun stečajne upraviteljice. Poleg tega je pritožnik upnik, torej stranka postopka, kot tak pa ima vedno pravico pregledati vloge spisa, ki se vodi v elektronski obliki (150. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPPP).

7.Ali je ocena stroškov, na podlagi katere je bil določen predujem v obravnavani zadevi po višini, pravilna, je vprašanje materialnega prava. Sodišče mora glede predvidenih stroškov za zastopanje preko kvalificiranih pooblaščencev v pravdnih postopkih izhajati iz določil ZPP in Odvetniške tarife, glede predvidenih tekočih in občasnih stroškov stečajnega postopka pa iz določil ZFPPIPP in Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroškov, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen. Pri tem mora paziti, da so v predujmu zajeti vsi tisti stroški, za katere lahko po lastnih izkušnjah vnaprej predvideva, da bodo tekom postopka nastali in bili potrebni. Pri tem upošteva zlasti okoliščine, kot so vrednost spora, njegovo vsebino, predvideno dolžino in obseg dokaznega postopka, število pravdnih strank in njihovih pooblaščencev. Vedno pa gre le za vnaprejšnjo oceno, ki ne more biti narejena z gotovostjo in tudi ne povsem točna, saj gre šele za začetek postopka in je njegova dolžina odvisna od številnih dejavnikov, tudi takšnih, na katere sodišče nima vpliva. Upoštevajoč, da gre za vnaprejšnjo oceno, ki temelji na predhodno navedenih izhodiščih, ki so različna od primera do primera, pritožnik ne more uspeti z očitkom, da je obravnavani predujem nesorazmeren, ob upoštevanju prakse v drugih javno objavljenih primerih. V pritožbi konkretno izpostavljena primerjava vrednosti sporov pa predstavlja zgolj eno od okoliščin, ki jih sodišče upošteva pri določitvi predujma.

8.Upoštevajoč navedena izhodišča in specifikacijo predvidenih stroškov po posameznih postavkah v vlogi z dne 27. 3. 2024 (PD 32) višje sodišče ocenjuje, da je ustrezna ocena o številu pripravljalnih vlog, ki bodo še vložene v pravdnih zadevah. Enako velja glede števila narokov, ki naj bi jih sodišče še izvedlo. Ob trenutni vrednosti spornega predmeta je ustrezna tudi njihova višina. Pretirana tudi ni ocena stroškov za sodnega izvedenca. Primerna je tudi ocena stroškov stečajnega postopka, tako po vrsti, kot višini. Pri tem je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da lahko pride do kakšnih dodatnih oziroma drugih (nepredvidenih) stroškov, kot tudi dejstvo, da se bo višek predujma, ki ne bo porabljen za plačilo stroškov, po končanem postopku upniku vrnil. Upoštevaje vse navedeno višje sodišče ocenjuje, da je z izpodbijanim sklepom določena višina predujma ustrezna.

9.Višje sodišče ugotavlja, da pritožbene navedbe, ki se nanašajo na odnos družbenikov stečajnega dolžnika, poslovanje stečajnega dolžnika, neupravičeno porabo sredstev s strani enega družbenika, niso pravno pomembne za odločitev o obveznosti plačila predujma in njegovi višini, zato se višje sodišče do njih ne opredeljuje (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPPP).

10.Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Zveza:

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 379, 379/1, 379/4, 379/5 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 150

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.