Objava podatkov o premoženju javnih funkcionarjev in njihovih družinski članov

Datum

03.03.2023

Številka

07121-1/2023/300

Kategorije

Mediji, Svetovni splet, Obdelava OP javnih uslužbencev in funkcionarjev

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo 28. 2. 2023 prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede objave podatkov o premoženju funkcionarjev in njihovih družinski članov v okviru novinarskega projekta. Navajate, da za potrebe tega projekta zbirate javno dostopne podatke (iz javnih registrov ali specializiranih podatkovnih baz) ter boste postopoma ustvarili bazo podatkov premoženja slovenskih funkcionarjev in njihovih ožjih družinskih članov. Njihovo premoženje je po definiciji iz Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) pomembno, lahko tudi ključno, saj je prenos premoženja na ožje družinske člane ena izmed metod za skrivanje premoženja, ki ga ni mogoče pojasniti s funkcionarjevimi mesečnimi prihodki. Ti podatki javnosti omogočijo nadzor nad morebitnimi konflikti interesov funkcionarjev in pridobivanjem premoženja v času opravljanja javne funkcije na nedovoljen način. Zaradi morebitnih pomislekov glede krmarjenja med ZDIJZ, ZVOP-2 in ZIntPK vas zanima:

-kakšno je stališče IP do objave zbira premoženjskih podatkov posameznega javnega funkcionarja v bazi podatkov, ki bo nastala v sklopu novinarskega projekta,

-kakšno je stališče IP do objave premoženja družinskih članov posameznega javnega funkcionarja v bazi podatkov, ki bo nastala v sklopu novinarskega projekta,

-kakšno je stališče IP do segmentiranja premoženja po konkretnih družinskih članih oziroma, ali bi bilo te podatke bolje predstaviti zbirno.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Če javno dostopni podatki o premoženju javnih funkcionarjev predstavljajo informacije javnega značaja, bi bila lahko njihovo zbiranje in objava dopustna na podlagi določb ZDIJZ o ponovni uporabi.

Pri zbiranju, objavi ali drugačni obdelavi javno dostopnih podatkov o premoženju javnih funkcionarjev oziroma njihovih družinskih članov, ki ne pomenijo prosto dostopnih informacij javnega značaja, je treba upoštevati tudi 73. člen ZVOP-2, ki ureja varstvo svobode izražanja v razmerju do pravice do varstva osebnih podatkov, za presojo katerega so pristojna sodišča.

IP opozarja, da sama javna objava osebnih podatkov še ne pomeni, da postanejo takšni osebni podatki nevarovani niti, da je njihova objava tudi zakonita.

Obrazložitev

IP uvodoma opozarja, da je primarna odgovornost za zakonito in pošteno obdelavo osebnih podatkov na upravljavcu samem. V okviru mnenja lahko IP poda le splošne usmeritve, saj izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka ne more presojati ustreznosti določene obdelave z vidika skladnosti z obstoječimi predpisi s področja varstva osebnih podatkov. Zato vam IP na vaša vprašanja ne more podati dokončnih odgovorov, temveč le splošne usmeritve.

IP pojasnjuje, da mora imeti upravljavec za vsako obdelavo osebnih podatkov, torej tudi za njihovo zbiranje ter objavo, zakonito in ustrezno pravno podlago. Te so določene v prvem odstavku 6. člena Splošne uredbe in v 6. členu ZVOP-2. Odgovornost za izbiro ustrezne pravne podlage je na upravljavcu (drugi odstavek 5. člena Splošne uredbe).

Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov o premoženju javnih funkcionarjev v smislu točke c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe in drugega odstavka 6. člena ZVOP-2 lahko predstavlja Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), če gre za informacije, ki na podlagi področnih predpisov ali testa interesa javnosti predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja. ZDIJZ namreč vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (1. člen). Po tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ tako na primer podatki, ki so povezani s porabo javnih sredstev ali z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, ne sodijo med varovane osebne podatke. O tem, kateri podatki predstavljajo javne podatke ali prosto dostopne informacije javnega značaja, pa je treba odločati v vsakem primeru posebej in upoštevajoč vse okoliščine. Vsak osebni podatek namreč nima nujno hkrati statusa varovanega osebnega podatka, kar pomeni, da ga je mogoče razkriti, če so za to izpolnjeni predpisani pogoji.

Če torej javno dostopni podatki o premoženju javnih funkcionarjev predstavljajo informacije javnega značaja, bi bila lahko njihovo zbiranje in objava dopustna na podlagi določb ZDIJZ o ponovni uporabi. Več o tem si lahko preberete na spletni strani IP https://www.ip-rs.si/informacije-javnega-zna%C4%8Daja/ponovna-uporaba/. Ker pa je IP na področju dostopa do informacij javnega značaja pritožbeni organ, se vnaprej ne sme opredeljevati do vprašanja, kateri podatki konkretno predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja. Pri tej presoji si lahko pomagate tudi z že izdanimi odločbami IP, ki so dostopne na https://www.ip-rs.si/informacije-javnega-zna%C4%8Daja/iskalnik-po-odlo%C4%8Dbah/ (kategorija Javni uslužbenci in funkcionarji).

Pri zbiranju, objavi ali drugačni obdelavi javno dostopnih podatkov o premoženju javnih funkcionarjev oziroma njihovih družinskih članov, ki ne pomenijo prosto dostopnih informacij javnega značaja, pa je treba upoštevati tudi 73. člen ZVOP-2, ki ureja varstvo svobode izražanja v razmerju do pravice do varstva osebnih podatkov. Prvi odstavek tega člena določa, da je obdelava osebnih podatkov v okviru uresničevanja svobode izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja v okvirih pravnega reda Republike Slovenije dovoljena ter da lahko vsakdo svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja ter obdeluje v njih vsebovane osebne podatke, potrebne za ta namen. Drugi odstavek istega člena natančneje določa, da se lahko v okviru svobode izražanja osebni podatki med drugim za namene obveščanja javnosti s strani medijev prek javno dostopnih objav in publikacij, obdelajo, objavijo ali drugače razkrijejo, če:

1.je posameznik za obdelavo, objavo ali razkritje osebnih podatkov dal privolitev;

2.je posameznik osebne podatke že javno objavil ali dal na razpolago javnosti;

3.so osebni podatki na zakonit način že bili dostopni javnosti;

4.so bili osebni podatki pridobljeni na podlagi prisotnosti posameznika na javno dostopnih krajih ali dogodkih, kjer posameznik glede na vse okoliščine ne more razumno pričakovati varstva zasebnosti, ter na način, ki ne pomeni občutnega posega v razumno pričakovano zasebnost;

5.gre za zakonito objavo mnenja ali vrednostne ocene, kjer je objava osebnih podatkov nujna za utemeljitev tega mnenja ali vrednostne ocene;

6.so bili osebni podatki pridobljeni na drug zakonit način;

7.javni interes po obveščanju javnosti, pravica do obveščenosti ter svoboda izražanja prevladajo nad upravičenimi interesi varstva zasebnosti in drugih osebnostnih pravic posameznika ali

8.tako določa drug zakon.

IP ob tem opozarja, da sama javna objava osebnih podatkov še ne pomeni, da postanejo takšni osebni podatki nevarovani niti, da je njihova objava tudi zakonita. Za vsako obdelavo osebnih podatkov mora imeti upravljavec namreč zakonito in ustrezno pravno podlago ter zakonit, določen in izrecen namen. Če že prvotna objava ni zakonita, tudi nadaljnja obdelava teh podatkov ne more biti dopustna.

Skladno s tretjim odstavkom 73. člena ZVOP-2 uveljavljanje pravic posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki se obdelujejo po tem členu, zagotavljajo sodišča v skladu z določbami drugih zakonov, ki urejajo svobodo izražanja in sodno varstvo. Glede na to IP ni pristojen za presojo zakonitosti obdelav osebnih podatkov na podlagi te določbe in vam konkretnejših odgovorov ne more podati.

V zvezi z obdelavo osebnih podatkov na podlagi ZIntPK pa si lahko preberete že izdana mnenja IP, ki so dostopna na spletni strani IP https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/ (po ZVOP-2) in https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/ (po začetku uporabe Splošne uredbe in pred sprejemom ZVOP-2), npr. mnenje št. 07120-1/2022/46 z dne 18. 2. 2022, št. 07120-1/2020/644 z dne 11. 12. 2020 in druga.

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravila

Tina Ivanc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka