Jedro

Ne drži, da je zahteva po takojšnjem predlogu za izločitev upravitelja v stečajnem postopku prestroga. Bistvo takšne ureditve (da mora stranka zahtevati izločitev brž, ko izve, da je podan razlog za izločitev) je v tem, da se preprečijo nepotrebni zastoji v postopku, pa tudi v preprečitvi morebitnega špekulativnega odlašanja s predlogom. Če je predlagateljica zahteve za izločitev menila, da bi moral biti upravitelj v tem postopku izločen, potem s svojim predlogom ni smela odlašati več kot mesec in pol. Nerazumljivo odlašanje s predlogom za izločitev, pri čemer je predlagatelju razlog za izločitev znan že ves čas, lahko v skrajnem primeru pomeni celo zlorabo procesne pravice.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo zahtevo za izločitev stečajnega upravitelja.

2. Zoper navedeni sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila vlagateljica zahteve za izločitev. Predlagala je spremembo, podrejeno razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Prvostopenjsko sodišče je zahtevo za izločitev stečajnega upravitelja zavrglo z nosilnim razlogom, da je bil predlagateljici kot družbenici stečajnega dolžnika sklep o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom vročen 24.4.2018, takrat pa je tudi izvedela za imenovanje stečajnega upravitelja. Ker mora stranka zahtevati izločitev takoj ko izve, da je podan razlog za izločitev (prim. 2. odstavek 72. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je zahteva za izločitev, vložena 13.6.2018, prepozna (6. odstavek 72. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

5. Višje sodišče z razlogi izpodbijanega sklepa v celoti soglaša. Pritožbeno polemiziranje o tem, kdaj je „takoj“ ko stranka izve, da je podan razlog za izločitev, za odločitev ni relevantno. Čeprav drži, da je izločitev v pravdnem postopku mogoče zahtevati praktično do konca pravdnega postopka (do izdaje sodbe), pa ne drži, da je zahteva po takojšnjem predlogu za izločitev upravitelja v stečajnem postopku prestroga. Bistvo takšne ureditve (da mora stranka zahtevati izločitev brž, ko izve, da je podan razlog za izločitev) je v tem, da se preprečijo nepotrebni zastoji v postopku, pa tudi v preprečitvi morebitnega špekulativnega odlašanja s predlogom. Če je predlagateljica zahteve za izločitev menila, da bi moral biti upravitelj v tem postopku izločen, potem s svojim predlogom ni smela odlašati več kot mesec in pol. Zakaj je predlog za izločitev vložila tako pozno, čeprav ji je bilo imenovanje upravitelja znano od prejema sklepa o začetku stečajnega postopka, predlagateljica ni pojasnila ne v postopku na prvi stopnji, ne v pritožbi. Nerazumljivo odlašanje s predlogom za izločitev, pri čemer je predlagatelju razlog za izločitev znan že ves čas, lahko v skrajnem primeru pomeni celo zlorabo procesne pravice.

6. Ne glede na to, da je prvostopenjsko sodišče predlog zavrglo kot prepozen, je v nadaljevanju kljub temu vsebinsko presojalo, ali so morebiti podane okoliščine, zaradi katerih bi bil podan razlog za razrešitev upravitelja (prim. 118. člen ZFPPIPP). Zakon v 97. členu opredeljuje položaj in pristojnosti upravitelja, v nadaljnjih določbah pa so podrobneje opredeljene njegove konkretne obveznosti (98. - 100. člen ZFPPIPP). Višje sodišče ugotavlja, da niti navedbe v predlagateljičinem predlogu za izločitev niti v pritožbi ne govorijo v prid morebitni razrešitvi upravitelja. Sodišče prve stopnje je v celoti in prepričljivo zavrnilo očitke pritožnice, s katerimi utemeljuje predlog za izločitev upravitelja, to pa je, da je upravitelj zaradi nesodelovanja zakonite zastopnice družbe A. d.o.o. - v stečaju, ki poslovne dokumentacije ni hotela prostovoljno izročiti, zoper njo sprožil postopke za pridobitev dokumentacije ter v kazenskem postopku, ki se zoper predlagateljico vodi zaradi očitka poslovne goljufije, sodeloval kot priča, zaradi česar naj bi po zatrjevanju predlagateljice bil podan dvom v upraviteljevo nepristranskost. Zaključkov izpodbijanega sklepa pritožnica v tem delu niti ne izpodbija, zaradi česar se višje sodišče do posameznih navedb izpodbijanega sklepa posebej ne opredeljuje. Opozarja zgolj na to, da tudi sicer nestrinjanje dolžnice s posameznimi odločitvami oziroma ravnanjem stečajnega upravitelja ne morejo biti razlog niti za njegovo izločitev niti za njegovo razrešitev, še manj pa drži pritožbena navedba, da dejstvo, da je je bil isti upravitelj imenovan tudi v stečajnem postopku nad družbo A. d.o.o., že samo po sebi predstavlja utemeljen dvom v njegovo nepristranskost kot to zgrešeno navaja pritožba.

7. Predlagateljica s pritožbenimi razlogi ne more uspeti. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP ), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.