Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Gospodarska družba, ki preneha zaradi stečaja, nima pravnega naslednika. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je podana neodpravljiva ovira za nadaljevanje postopka, namreč, pomanjkanje sposobnosti biti stranka v tem gospodarskem sporu, in pravilno postopalo, ko je razveljavilo sklep o izvršbi in zavrglo tožbo.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje. Pritožnik sam nosi stroške pritožbenega postopka.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ig 97/05519 z dne 8.5.1997 in zavrglo tožbo. Tako je odločilo zato, ker je ugotovilo, da je bila tožena stranka zaradi zaključenega stečajnega postopka izbrisana iz sodnega registra. Proti sklepu sodišča prve stopnje vlaga pravočasno pritožbo tožeča stranka. V pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotno ter nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Pritožba ni utemeljena. Pritožnica ne izpodbija dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bila tožena stranka izbrisana iz sodnega registra 16.12.1998, potem ko je bil nad njo kot stečajnim dolžnikom zaključen stečajni postopek. Tožena stranka, ki je bila pravna oseba, je tako med postopkom prenehala obstajati zaradi pravnomočno zaključenega stečajnega postopka (2. odst. 171. čl. ZPPSL). Gospodarska družba, ki preneha zaradi stečaja, pa nima pravnega naslednika. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je podana neodpravljiva ovira za nadaljevanje postopka, namreč, pomanjkanje sposobnosti biti stranka v tem gospodarskem sporu, in pravilno postopalo, ko je razveljavilo sklep o izvršbi in zavrglo tožbo (5. odst. 81. čl. ZPP). Če pritožnica meni, da je podana podlaga za odgovornost koga tretjega za nepoplačani dolg bivše tožene stranke, bo morala to uveljavljati v novem postopku. Obveznost plačila vtoževane terjatve zgolj z dejstvom prenehanja dolžnika ni prešla na osebe, ki jih omenja v pritožbi. Zato te osebe tudi niso pravni nasledniki bivše tožene stranke. Obravnavani gospodarski spor pa bi se lahko nadaljeval le proti pravnim naslednikom pravne osebe (1. odst. 208. čl. ZPP). Glede na navedeno je pritožbeno sodišče, potem ko je ugotovilo, da niso podane postopkovne kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. v zvezi s 366. čl. ZPP), odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa (2. tč. 365 čl. ZPP). Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odst. 154. čl. v zvezi s 1. odst. 165. čl. ZPP.