Jedro

V primeru, ko predlagatelj želi višjo odškodnino kot je določena, mora najpozneje v predlogu za dopustitev revizije opredeliti vrednost svojega interesa.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Gre za postopek določitve odškodnine zaradi razlastitve nepremičnine po 105. členu Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1). Bistveno vprašanje v postopku je bilo, ali je treba, ob določanju višine odškodnine, razlaščeno zemljišče šteti za stavbno zemljišče. Sodišče prve stopnje je odločilo, da ne in je posledično višino odškodnine odmerilo na 30.022,65 EUR. Nasprotni udeleženki je v plačilo naložilo tudi predlagateljeve stroške nepravdnega postopka v višini 4.039,05 EUR.

2. Zoper takšno odločitev se je pravočasno pritožil predlagatelj. Višje sodišče je njegovo pritožbo zavrnilo, izpodbijani sklep potrdilo in odločilo, da mora sam kriti svoje pritožbene stroške.

3. Predlagatelj je nato zoper sklep višjega sodišča vložil predlog za dopustitev revizije zaradi odločitve o pomembnih pravnih vprašanjih: - Ali je za odmero odškodnine pri razlastitvi odločilna ugotovitev statusa zemljišča pred sprejetjem prostorskega izvedbenega načrta, ki je podlaga za razlastitev? - Ali je glede na določila tretjega odstavka 105. člena ZUreP-1, ki med drugim določa, da glede razlaščene nepremičnine lastniku pripada odškodnina, pri čemer se upošteva tudi namembnost pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je podlaga za razlastitev, ustavno skladna razlaga, da je glede statusa zemljišča bistven namen, za katerega se je nepremičnina uporabljala do sprejetja planskega akta, ki pa ni podlaga za razlastitev?

4. Predlog ni popoln.

5. Revizija v nepravdnem postopku za določitev odškodnine je dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe presega vrednost, ki jo Zakon o pravdnem postopku (ZPP) predpisuje kot pogoj za dovoljenost revizije (103. člen Zakona o nepravdnem postopku - ZNP).1 V nasprotnem primeru je revizija lahko dopuščena, če je vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe nižja od te vrednosti, a višja od 2.000,00 EUR (tretji in četrti odstavek 367. člena ZPP). Ključno je torej, da je iz predloga za dopustitev revizije mogoče razbrati, kakšna je vrednost spornega predmeta.

6. V obravnavanem primeru to ni mogoče. Predlagatelj sicer izpodbija odločitev o določitvi odškodnine v višini 30.022,65 EUR. Izpodbija torej odločitev, ki mu je dejansko v korist, saj mu daje pravico do določene odškodnine. Hkrati je jasno, da ocenjuje, da je takšna odškodnina prenizka. Kakšna naj bi bila po njegovi oceni primerna odškodnina, iz navedb v predlogu za dopustitev revizije ni razvidno. Šele razlika med prisojeno in želeno odškodnino pa bi predstavljala vrednost spornega predmeta. Najkasneje v predlogu za dopustitev revizije bi zato predlagatelj moral navesti višino odškodnine, ki jo želi. Brez podatka o tem namreč ni mogoče ugotoviti, ali je revizijo sploh mogoče dopustiti.

7. Predlog za dopustitev revizije je glede na navedeno nepopoln, zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo (šesti odstavek 367.b člena ZPP).

1 Določil novele ZPP-E v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti, saj je bila odločba sodišča prve stopnje, s katero je bil postopek končan, izdana pred njeno uveljavitvijo - tretji odstavek 125. člena novele ZPP-E).