Jedro

Tudi pogodba o kasku zavarovanju, sklenjena za nedoločen čas, lahko preneha sporazumno. V takšnem primeru je neutemeljeno sklicevanje na določbe splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska, ki urejajo enostransko odpoved pogodbe in tudi sklicevanje na zakonske določbe, ki urejajo posledice neplačila zavarovalne premije.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženka dolžna plačati tožnici znesek 873.993,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 25.7.1997 dalje do plačila in ji povrniti pravdne stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne izdaje sodbe dalje do plačila. Tožnici je naložilo povrnitev toženkinih pravdnih stroškov v višini 14.650,00 SIT.

Proti navedeni sodbi se pravočasno pritožuje tožnica.

Uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP (Ur. l. RS, št. 36/04 - drugo uradno prečiščeno besedilo) in predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Meni, da je sodišče zmotno uporabilo pravila o dokaznem bremenu. V času nastopa zavarovalnega primera je zavarovalna pogodba veljavna kljub temu, da zavarovalna premija za tekoče leto ni bila plačana. To pa zato, ker je bila sklenjena za nedoločen čas. V skladu z določbo 20. člena pogojev AK-92/XI se takšno zavarovanje nadaljuje iz leta v leto, dokler ga katera od pogodbenih strank ne odpove vsaj tri mesece pred koncem tekočega zavarovalnega leta. Če ob poteku zavarovanja premija ni plačana, se uporabi 913. člen ZOR, po katerem pogodba neha veljati šele eno leto potem, ko zavarovanec ne plača premije, razen če mu zavarovalnica pošlje priporočeno pismo o zapadlosti premije.

Tožnica pogodbe ni odpovedala, zavarovalnica pa tudi ni poslala priporočenega pisma o zapadlosti premije, zaradi česar je bila v času nastopa zavarovalnega primera pogodba o polnem kasku zavarovanju veljavna. Ker je bila pogodba veljavna, je bilo na toženki dokazno breme, da je zavarovanje prenehalo veljati in to bi moralo sodišče upoštevati. Napačno je ugotovljeno, da je tožnica odpovedala zavarovalno pogodbo. S pričo Bidovec je bila dogovorjena le odložitev plačila premije, ne odpoved. Izpoved omenjene priče ni bila prepričljiva. Sodišče bi moralo presojati, ali je bila domnevana tožničina izjava o odpovedi dana v predpisani obliki. Napisan bi moral biti pisni sporazum.

Zavarovalna pogodba o polnem kasko zavarovanju je samostojna pogodba, dne 11.6.1997 ni bila v ničemer spremenjena, zato ni šlo za novacijo. Dejansko tožnici tega dne ne bi bilo treba nič podpisati, ampak bi toženkina zastopnica morala napisati le potrdilo o prejemu premije, kar polica z dne

11.6.1997 je. Odpoved pogodbe o polnem kasko zavarovanju ne izhaja iz klavzule, da veljajo le tista zavarovanja, za katera je izračunana in plačana zavarovalna premija. Ker iz obrazložitve sodbe ni razvidno, ali sodišče meni, da je zadoščala ustna odpoved, ali pa smatra polico z dne

11.6.1997 za pisno odpoved, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, pa tudi materialno pravo je zmotno uporabljeno.

Sodišče bi se moralo opredeliti do tega, kakšen pomen ima na veljavnost pogodbe dejstvo, da je toženka po zavarovalnem primeru sprejela plačilo premije, kar izhaja iz police št. 01720517. Podrejeno še navaja, da bi moralo sodišče, če je zavrnilo zahtevek po pogodbi o polnem kasku zavarovanju, obravnavati še zahtevek, temelječ na isti pogodbi, in sicer iz naslova delnega kasko zavarovanja po kombinaciji E, ki se nanaša na zavarovanje razbitja ali poškodovanje standardno vgrajenega stekla na avtomobilu.

V skladu z določbo prvega odstavka 344. člena ZPP je bila pritožba vročena toženki, vendar nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pravnoodločilno dejstvo, zaradi katerega je bilo treba tožbeni zahtevek zavrniti, je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je pogodba o polnem kasko zavarovanju po polici 1170938 z dne 16.6.1996 prenehala dne 11.6.1997 na podlagi sporazuma pogodbenih strank. Pritožbeno sodišče s tako ugotovljenim dejanskim stanjem soglaša. Dokazna ocena je prepričjiva, logična in ima oporo v izvedenem dokaznem postopku. Iz police št. 01600938 z dne 11.6.1997 (B3), s katero je bilo nadomeščeno zavarovanje po polici št. 1170938 z dne 16.6.1996 (A4), je namreč razvidno, da polnega zavarovanja avtomobilskega kaska ni več, da zavarovalna premija za to zavarovanje ni bila izračunana in plačana in da veljajo le tista zavarovanja, za katera je obračunana in plačana zavarovalna premija, kar v povezavi z izpovedbo priče B.B. (list. št. 35-37 spisa) tudi po oceni pritožbenega sodišča pripelje do zaključka, da je pogodba o polnem kasku zavarovanju prenehala sporazumno. V posledici slednjega pa je odpadla toženkina obveznost izplačila zavarovalnine zaradi nastopa zavarovalnega primera.

Neutemeljen je očitek, da v izpodbijani sodbi manjkajo pravnoodločilni razlogi. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno ugotovilo, da je med pogodbenima strankama prišlo do sporazumnega prenehanja pogodbe o polnem kasku zavarovanju, ne pa do enostranske odpovedi pogodbe pred koncem zavarovalnega leta, zaradi česar je sklicevanje na določbo drugega odstavka 2. točke 20 člena Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska AK - 92/XI (A11) materilanopravno zmotno. Zavarovalna (tako kot vsaka druga) pogodba, bodisi tista, sklenjena za nedoločen čas bodisi tista, sklenjena za določen čas, lahko preneha sporazumno.

Zmotno je tudi sklicevanje na določbo 913. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR (Ur. l. SFRJ, št. 29/78 z nadaljnjimi spremembami, v zvezi s 1060. členom Obligacijskega zakonika, Ur. l. RS, št. 83/01). Citirano zakonsko določilo ureja posledico neplačila zavarovalne premije, vendar ob predpostavki, da zavarovalna pogodba velja, kar v konkretnem primeru ni bilo ugotovljeno. Tudi stališče pritožnice o dokaznem bremenu je zmotno. Namreč, iz police št. 01600936 z dne 11.6.1997, ki je sledila polici št. 1170938 z dne 16.6.1996, na katero se sklicuje tožnica, izhaja, da polnega kasko zavarovanja ni bilo več, da je torej prenehalo. Zato bi morala tožnica, ki je zatrjevala drugačno dejansko stanje,kot izhaja iz listine, ki jo je sama podpisala, dokazati, da je kljub drugačnemu pisnemu zapisu, polno kasko zavarovanje še veljalo, ker je bil dogovorjen le odlog plačila premije. Tega pa tožnica tudi po oceni pritožbenega sodišča ni dokazala.

Neutemeljen je tudi očitek, da bi se moralo sodišče opredeliti do dejstva, da je toženka po nastopu zavarovalnega primera sprejela plačilo premije in da to pomeni, da polno kasko zavarovanje ni prenehalo. Tožnica namreč tega ni zatrjevala. Iz podatkov spisa (zapisnik o glavni obravnavi na red. št. 19 spisa) je razvidno, da je polico št. 1720517 in pobotnico z dne 23.7.1997 predložila šele na naroku dne 12.9.2003 z obrazložitvijo, da ti dve listini nista bistveni za sam obstoj pogodbe. Sedaj pa se v nasprotju s tem sklicuje na njihovo pomembnost. Glede na to, da tožnica ni pojasnila, kaj naj bi ti dve listini dokazovali, so pritožbene trditve s tem v zvezi nova dejstva, ki jih pritožbeno sodišče, glede na to, da tožnica niti ne trdi, da teh dejstev brez svoje krivde ni mogla navesti že v postopku pred sodiščem prve stopnje, ni upoštevalo (prvi odstavek 337.člena ZPP). K navedenemu še dodaja, da polica št. 01720517 z dne 7.7.1997 (priloga označena s št. 5 in B9) dokazuje kvečjemu to, kar je ugotovilo že sodišče prve stopnje, da je pogodba o polnem kasku zavarovanju prenehala. Ni namreč logično, da bi bila sklenjena nova pogodba, če bi še veljalo zavarovanje po polici št. 1170938. Poleg tega je po določbi 989. člena ZOR zavarovalna pogodba sklenjena po nastopu zavarovalnega primera, nična.

Tožnica je v tožbeni trditveni podlagi in nadaljnih vlogah izrecno zahtevala plačilo zavarovalnine iz polnega kasko zavarovanja, ne pa iz delnega kasko zavarovanja. V zvezi delnim kasko zavarovanjem ni podala nobenih trditev. Zato je, ne glede na to, da je iz police št. 01600936 razvidno, da je bilo sklenjeno tudi delno kasko zavarovanje po kombinaciji E (drugi odstavek 4. člena pogojev AK 92/XI), neutemeljen očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje obravnavati tudi to pravno podlago tožbenega zahtevka.

Zaradi tega ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Ker pritožbeni očitki niso utemeljeni in tudi ni po uradni dolžnosti upoštevanih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP.