Jedro

Dolžnik je pravdno nesposobna oseba, ki samostojno ne more veljavno opravljati procesnih dejanj. Dolžnost sodišča je sicer, da pravdno nesposobni osebi zagotovi ustrezno zastopanje, vendar pa je treba določbo 81. člena ZPP (v smislu pozivanja k odpravi pomanjkljivosti) kot izjemo od splošnega pravila, da pravdno stranko zastopa zakoniti zastopnik, ki zanjo opravlja pravdna dejanja, razlagati restriktivno oziroma ozko. To pomeni, da se uporablja zgolj v primerih, ko zakoniti zastopnik še ni seznanjen s postopkom. Ko pa do te seznanitve pride, je primarno zakoniti zastopnik dolžan skrbeti za pravice in interese pravdno nesposobne stranke. Zato sodišče v takih primerih dejanj, ki jih opravi pravdno nesposobna oseba, ne pošilja zakonitemu zastopniku v odobritev, saj za to ni zakonske podlage, morebitno dejanje, ki ga opravi procesno nesposobna oseba sama, pa je obremenjeno s pomanjkljivostjo, ki je ni mogoče odpraviti z naknadno odobritvijo zakonitega zastopnika.

Izrek

Pritožba A. A. se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo izvršbo opr. št. I 212/2018 (I. točka izreka sklepa) ter sklenilo, da ločitvena pravica upnice Republike Slovenije na nepremičninah dolžnika ID znak: parcela 0000 146/12 in ID znak: parcela 0000 146/13 ostane v veljavi (II. točka izreka sklepa), predlog dolžnika A. A. za odlog izvršbe pa je zavrglo (III. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep pravočasno pritožbo vlaga dolžnik A. A. Glede na naravo odločitve višje sodišče pritožbenih navedb podrobneje ne povzema.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Sodišče mora ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, pravdno sposoben, ter ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik (80. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

5. Iz podatkov v spisu izhaja, da se je nad dolžnikom A. A. s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju St 00/2020 dne 13. 5. 2021 začel postopek osebnega stečaja. Z začetkom postopka osebnega stečaja je bila poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena glede razpolaganja s premoženjem, ki spada v stečajno maso (prvi in drugi odstavek 386. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP), pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika in vodenje njegovih poslov pa je pridobil stečajni upravitelj B. B. (drugi odstavek 245. člena v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP) kot njegov zakoniti zastopnik (prvi odstavek 78. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Kot dolžnikov zakoniti zastopnik stečajni upravitelj nastopa tudi v konkretnem primeru, saj obveznost, glede katere se vodi ta izvršilni postopek, vpliva na obseg stečajne mase.

6. Dolžnik A. A. je torej v tem izvršilnem postopku pravdno nesposobna oseba, ki samostojno ne more veljavno opravljati procesnih dejanj. Dolžnost sodišča v izvršilnem postopku je sicer, da pravdno nesposobni osebi v okviru možnosti iz 81. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zagotovi ustrezno zastopanje, vendar pa je treba določbo 81. člena ZPP (v smislu pozivanja k odpravi pomanjkljivosti) kot izjemo od splošnega pravila, da pravdno stranko zastopa zakoniti zastopnik, ki zanjo opravlja pravdna dejanja, razlagati restriktivno oziroma ozko. To pomeni, da se določba uporablja zgolj v primerih, ko zakoniti zastopnik še ni seznanjen s postopkom. Ko pa do te seznanitve pride, je primarno zakoniti zastopnik dolžan skrbeti za pravice in interese pravdno nesposobne stranke. Zato sodišče v takih primerih dejanj, ki jih opravi pravdno nesposobna oseba, ne pošilja zakonitemu zastopniku v odobritev, saj za to ni zakonske podlage, morebitno dejanje, ki ga opravi procesno nesposobna oseba sama, pa je obremenjeno s pomanjkljivostjo, ki je ni mogoče odpraviti z naknadno odobritvijo zakonitega zastopnika. Takšen poziv sodišča tudi ne bi bil v skladu z načelom ekonomičnosti postopka (prvi odstavek 11. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).1

7. Iz podatkov spisa izhaja, da dolžnika v obravnavani zadevi že zastopa stečajni upravitelj kot njegov zakoniti zastopnik (ki mu je bil pravilno vročen tudi izpodbijani sklep) in je torej že poskrbljeno za njegovo pravilno zastopanje. Sodišče zato po pojasnjenem ni več zavezano k izvedbi ukrepov, potrebnih za dolžnikovo pravilno zastopanje (drugi odstavek 81. člena ZPP)2, zato tudi stečajnega upravitelja ni bilo dolžno pozivati k odobritvi pritožbe, ki jo je samostojno, brez sodelovanja zakonitega zastopnika vložil pravdno nesposoben dolžnik. Ker samostojna pravdna dejanja procesno nesposobne stranke ne učinkujejo3, je višje sodišče štelo, da je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima, taka pritožba pa je nedovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Višje sodišče je po pojasnjenem predloženo pritožbo A. A. zavrglo, ne da bi se do pritožbenih navedb vsebinsko opredeljevalo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Prim. VSRS Sklep II DoR 72/2021 z dne 7. 4. 2021 in VSRS Sklep II DoR 322/2021 z dne 11. 5. 2021. 2 Prim. VSL Sklep II Cp 848/2019 z dne 12. 6. 2019. 3 Glej A. Galič v: L. Ude et al, Pravdni postopek zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 340.