Jedro

V stečajnem postopku terjatev tožeče stranke iz naslova stroškov tega postopka že priznana, kar pomeni, da ima tožeča stranka za plačilo pravdnih stroškov že izvršilni naslov, na podlagi katerega bo lahko izposlovala plačilo stroškov. Ponovno odločanje o istem ni dopustno.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v točki IV razveljavi, stroškovni zahtevek tožeče stranke pa zavrže. II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške tega pritožbenega postopka v znesku 104,60 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zamude do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Novi Gorici sklenilo, da se pravdni postopek in postopek zavarovanja v tej zadevi nadaljujeta, da se tožba zavrže in postopek ustavi ter v zvezi s tem razveljavi sklep o izvršbi VL 1 z dne 13.10.2011, da se ustavi postopek zavarovanja s predhodno odredbo in razveljavijo opravljena dejanja ter da mora tožena stranka tožeči plačati 5.631,68 EUR pravdnih stroškov.

2. Zoper odločitev o stroških (točka IV sklepa) se tožena stranka pritožuje. Meni, da se sodišče napačno sklicuje na določbo 157. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Tožeča stranka je v stečajnem postopku prijavila tudi pravdne stroške iz tega postopka in stečajni upravitelj je te stroške v celoti priznal. Za priznanje teh stroškov še v tej pravdi in to kot stroškov stečajnega postopka ni nobene podlage, upnik bi bil lahko v privilegiranem položaju.

3. V odgovoru na pritožbo je tožeča stranka predlagala zavrnitev pritožbe in navedla, da je potrebno upoštevati, da terjatev iz naslova stroškov nastane šele z odločitvijo sodišča o priglašenih stroških.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Bistveno v tej zadevi je, da je bila v stečajnem postopku terjatev tožeče stranke iz naslova stroškov tega postopka že priznana (celo v višjem znesku od zneska iz točke IV). Povedano pomeni, da ima tožeča stranka za plačilo pravdnih stroškov že izvršilni naslov, na podlagi katerega bo lahko izposlovala plačilo stroškov. Ker ponovno odločanje o istem ni dopustno, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, sklep v točki IV razveljavilo, stroškovni predlog tožeče stranke pa zavrglo (3. točka 365. člena ZPP). Dodati je še, da se je tožeča stranka sama odločila za uveljavljanje pravdnih stroškov kot navadne terjatve v stečajnem postopku, zato razpravljanje o tem, kdaj je terjatev dejansko nastala v tej zadevi, ni odločilno.

6. Tožena stranka je s pritožbo uspela, zato ji mora tožeča stranka povrniti stroške pritožbenega postopka. Ti znašajo skupaj 104,60 EUR (sodna taksa v znesku 38 EUR, nagrada za odvetniške storitve v znesku 66,60 po tar. št. 3220, 6002 in 6007 Zakona o odvetniški tarifi).