Jedro

Pravica P. S., ki uveljavlja dedno pravico po zapustniku kot zunajzakonska partnerica zapustnika, je manj verjetna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je prekinilo zapuščinski postopek in P. S. napotilo na pravdo, da dokaže, da je zakonita dedinja po pokojnem J. Z. 2. Zoper odločitev v II. točki izreka sklepa (napotitev na pravdo) se pritožuje P. S., brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov in brez izrecnega pritožbenega predloga. Navaja, da je nerazumljivo, da mora s tožbo nekomu tretjemu dokazovati, kaj nosi v srcu in kaj čuti. Čudi jo, da niti od nje niti od odvetnika sodišče ni zahtevalo pisnega dokazila o razmerju med J. in njo, s katerim razpolaga (za domnevnega posvojenca B. je zadostoval samo pripis na rojstnem listu). V izčrpni pritožbi, ki ji prilaga številna pisna dokazila, v katerih jo je pokojni priznal kot zunajzakonsko partnerico, pojasnjuje, zakaj ji B. po J. smrti ne priznava več, da sta bila z J. zunajzakonska partnerja. Po J. smrti je B. prelomil obljubo, ki jo je dal J., da bo pričal o njeni zvezi z J. za potrebe pridobitve pokojnine po njem. Glavni razlog, da ji B. odreka priznanje, da je bila J.a zunajzakonska partnerica, je v tem, ker je dobil informacijo, da je v takem primeru dedinja polovice premoženja. B. ve, da sta z J. živela skupaj, čeprav se je večkrat vračala v D., kjer ima hišo in stalno prebivališče. Znano mu je tudi, da je za J. (tudi v bolezni) skrbela, razen zadnje tri mesece, ko so pomagali tudi drugi, tudi B. Sicer pa B. ne ve, kaj vse sta skupaj z J. počela, saj se je zanj začel zanimati šele po njenih urgencah, to je zadnja tri leta.

3. Zakoniti dedič B. Z. je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu s prvim odstavkom 213. člena Zakona o dedovanju (ZD) sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katere pravice šteje za manj verjetno. Pravilno je stališče sklepa, da je v obravnavanem primeru manj verjetna pravica pritožnice, saj ima dedna pravica zakonitega dediča (posvojenca B. Z.) podlago v zakonu (10. člen ZD). Obstoj zunajzakonske skupnosti se v zapuščinskem postopku ne domneva. Tisti, ki jo zatrjuje, in s tem uveljavlja dedno pravico po zapustniku, jo mora izkazati. Pri presoji o tem, koga se napoti na pravdo, je treba upoštevati, da mora tisti, ki trdi, da obstaja določena pravica ali pravno razmerje, to dokazati in tega ne dokazuje tisti, ki trdi, da pravice ali pravnega razmerja ni.

6. Po povedanem bo zato tožnica, ki trdi, da je med njo in zapustnikom obstajala zunajzakonska skupnost, morala to dokazovati v pravdi. Pritožbenemu sodišču se zato o trditvah in pritožbi priloženih dokazih ni treba izreči. 7. Ker sodišče druge stopnje ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD), je pritožbo zavrnilo ter v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP z zvezi s 163. členom ZD).