Jedro

Najprej je treba vzeti v obzir, da brezplačno pravno pomoč potrebuje prava neuka stranka. V tej luči je treba pretehtati njeno prošnjo. Od nje ne gre pričakovati, da bo pogoje za vložitev revizije po četrtem odstavku 367.b člena izpolnila že v svoji prošnji in njeni dopolnitvi. To nasprotuje samemu namenu brezplačne pravne pomoči (prvi odstavek 1. člena ZBPP).

Dalje, po prvem odstavku 24. člena ZBPP se upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi glede katere prosilec vlaga prošnjo. S tega vidika ni mogoče govoriti o obveznosti tožeče stranke, da s svojo vlogo in dopolnitvijo le-te zadosti vsebinskim predpostavkam za dopustitev revizije.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani Bpp 79/2023 z dne 16. 3. 2023 se odpravi in se mu zadeva vrne v ponoven postopek.

Obrazložitev

**Uvodno o upravnem postopku**

1. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani (v nadaljevanju: Delovno sodišče) je zavrglo prošnjo tožeče stranke za brezplačno pravno pomoč. Slednjo je potrebovala pri vložitvi predloga za dopustitev revizije zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Psp 2/2023 z dne 25. 1. 2023 (v nadaljevanju: Sodba). Po oceni Delovnega sodišča tožeča stranka ni pojasnila, v čem točno presoja ni pravilna. Ker svoje prošnje ni dopolnila v skladu s pozivom, jo je odklonilo. Štelo je, da ni bila popolna.

**Povzetek navedb strank v upravnem sporu**

2. Tej odločitvi je tožeča stranka oporekala. Pojasnila je, da jo je delodajalec neupravičeno uvrstil med tehnološki višek. Po sodnem postopku se je vrnila v službo, vendar je pristala na Zavodu za zaposlovanje Republike Slovenije. Delovno sodišče je ponovno pretehtalo v njeno korist. Leta 2008 je bila upokojena. Odpravnine in odškodnine ni prejela. Pri določitvi pokojnine ni bilo upoštevano njeno delovno mesto, delovna doba, invalidnina, dodatki za nočno delo in dopolnilno zavarovanje. Naslovnemu sodišču je predlagala, da ji brezplačno pravno pomoč odobri.

3. Delovno sodišče je v odgovoru na tožbo ponovilo, da tožeča stranka ni navedla nobenega spornega pravnega vprašanja, niti ni pojasnila katero pravilo naj bi bilo s Sodbo prekršeno. Prav tako ni izkazala neenotnosti sodne prakse. Uveljavljala je zmotno in nepopolno dejansko stanje, kar ne more biti predmet revizijske presoje.

**Sojenje po sodnici posameznici**

4. Med drugim odloča sodišče po sodniku posamezniku, če gre za enostavno dejansko in pravno stanje (tretja alineja drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju: ZUS-11). Gre za izjemo od kolegialne (senatne) sestave sodišča (prvi odstavek 13. člena ZUS-1); kriterij zanjo pa je pravni standard: enostavno dejansko in pravno stanje.

5. Za rešitev tega upravnega spora je ključno, ali so bile izpolnjene predpostavke za zavrženje prošnje za brezplačno pravno pomoč. To pa, po presoji senata, ni zapleteno pravno in dejansko vprašanje. V tej zadevi se ne odpirajo (nove) relevantne pravne dileme, niti ni dejansko stanje zahtevno (ni večjega števila pravno pomembnih dejstev, ne potrebe po obseženem dokaznem postopku). Tožbeni razlogi so v tem pogledu preprosti. Senat je zato sklenil, da o zadevi odloča sodnica posameznica (sklep z dne 18. 5. 2023).

**Sojenje brez glavne obravnave**

6. Na podlagi tožbe, upravnega spisa in izpodbijanega sklepa je bilo očitno, da je slednjega treba odpraviti. Ker v upravnem sporu ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom, je sodišče to storilo brez glavne obravnave (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1). Pri tem pripominja, je šlo le za vprašanja pravne narave; o teh pa sta stranki lahko izrazili svoja stališča v pisnih vlogah. Enako velja za dejansko stanje; tudi to ni terjalo ustne obravnave.2 **K izreku**

7. Tožba je utemeljena.

**Uporabljeno materialno pravo**

8. Namen brezplačne pravne pomoči je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP3). Brezplačna pravna pomoč se dodeli na način, pod pogoji in v skladu z zakonskimi merili (prvi odstavek 2. člena ZBPP) za pravno svetovanje, pravno zastopanje, druge zakonsko določene pravne storitve, za vse oblike sodnega varstva v sodnih postopkih ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka (prvi odstavek 7. člena ZBPP).

9. Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi zakonski pogoji (redna brezplačna pravna pomoč; tretji odstavek 11. člena ZBPP). Med zadnje sodijo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (prvi odstavek 24. člena ZBPP). Gre za tako imenovane objektivne pogoje.4 Pri tem se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale (tretji odstavek 24. člena ZBPP).

10. Prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči lahko prosilec vloži na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za pravosodje (prvi odstavek 32. člena ZBPP). Med ostalim mora vsebovati podatke o zadevi (četrta alineja 32. člena ZBPP).

**Presoja v obravnavanem primeru**

11. Tožeča stranka je izpolnila Obrazec BPP številka 1 (v nadaljevanju: Obrazec), ki je naslovljen „Prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči“.5 Ta v rubriki „III. Podatki o zadevi“ vsebuje najprej razdelek „Pravna zadeva“, ki mu sledi „Navedba želene vrste, oblike in obsega brezplačne pravne pomoči“. Tožeča stranka je v prvega zapisala opravilno številko zadeve, v drugega pa, da želi pomoč za revizijo in da je izbrana odvetnica C. C. (prvi odstavek 32. člena ZBPP).

12. Po prejemu prošnje jo je Delovno sodišče pozvalo, da navede konkretno sporno pravno vprašanje, pojasni zakaj je pomembno in katero pravilo ni bilo upoštevano ter opredeli nezakonitost. Obenem bi morala izkazati še neenotnost sodne prakse.6

13. Na to se je tožeča stranka odzvala in naštela svoje očitke sodbi Delovnega sodišča.7

14. Razloge za zavrnitev brezplačne pravne pomoči je mogoče strniti v zaključek tožene stranke, da je izostala določna opredelitev pravnega vprašanja. Po njenem mnenju tožeča stranka ni navedla v čem sodba Delovnega sodišča ni pravilna. Sklicevala se je na pravilo četrtega odstavka 367.b člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju: ZPP8).9

15. V Obrazcu ni zahteve po vsebinski in pravni utemeljitvi zadeve, za katero se uveljavlja brezplačna pravna pomoč. Tega niti ne omogoča; na voljo je namreč le vrstica in pol, na katero lahko prosilec napiše podatke o svoji zadevi.10 Ti so sicer obvezna sestavina prošnje (četrta alineja drugega odstavka 32. člena ZBPP).

16. Dalje, kaj točno so podatki o zadevi, ZBPP ni opredelil. Po drugem odstavku 32. člena pa je mogoče sklepati, da gre za temeljne informacije, ki sploh omogočajo obravnavo prošnje za brezplačno pravno pomoč. Do enakega vodi sam obrazec, ki v rubriki „Podatki o zadevi“ ne nudi prostora za kaj več, kot za opravilno številko zadeve, vrsto postopka in želeno pravno sredstvo.

17. Tako je lahko Obrazec v celoti izpolnjen in ima formalno gledano vse sestavine. Toda če te ne zadostujejo za odločitev, je tožena stranka dolžna prosilca opozoriti na morebitne vsebinske pomanjkljivosti njegove prošnje.11 To izhaja že iz splošnega načela materialne resnice12 (8. člen Zakona o splošnem upravnem postopku; v nadaljevanju: ZUP13). S tem se uresničuje še načelo zaslišanja stranke (9. člen ZUP). Ne gre prezreti tudi, da se v prvem odstavku 33. člena ZBPP skriva pooblastilo toženi stranki, da zbere podatke kadar in če je to potrebno, da se dodeli brezplačna pravna pomoč (prva alineja prvega odstavka 33. člena ZBPP).

18. Tožena stranka je zahtevala, da tožeča stranka „_navede konkretno sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Psp 2/2023 z dne 25. 1. 2023, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost ter pojasni, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; izkaže obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse_“.

19. Tožeča stranka je dopolnila svojo prošnjo. Vsebino slednje je tožena stranka označila za splošno. Njena presoja ni pravilna.

20. Najprej je treba vzeti v obzir, da brezplačno pravno pomoč potrebuje prava neuka stranka. V tej luči je treba pretehtati njeno prošnjo. Od nje ne gre pričakovati, da bo pogoje za vložitev revizije po četrtem odstavku 367.b člena izpolnila že v svoji prošnji in njeni dopolnitvi. To nasprotuje samemu namenu brezplačne pravne pomoči (prvi odstavek 1. člena ZBPP).

21. Dalje, po prvem odstavku 24. člena ZBPP se upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi glede katere prosilec vlaga prošnjo. S tega vidika ni mogoče govoriti o obveznosti tožeče stranke, da s svojo vlogo in dopolnitvijo le-te zadosti vsebinskim predpostavkam za dopustitev revizije.

22. Končno pa je tožeča stranka povsem jasno izrazila razloge za vložitev revizije. Teh pa tožena stranka ni vsebinsko obravnavala. Sklenila je le, da so pavšalni in da je sodba Delovnega sodišča ustrezno obrazložena. Šele v odgovoru na tožbo je prvič omenila, da nestrinjanje tožeče stranke predstavlja uveljavljanje zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (nedovoljen revizijski razlog).

23. Naslovno sodišče je prepričano, da je tožeča stranka dopolnila svojo prošnjo in da je o njej treba vsebinsko odločiti. To pomeni, da mora tožena stranka obravnavati zatrjevane okoliščine in svojo presojo glede njih primerno obrazložiti (prvi in tretji odstavek 24. člena ZBPP).

24. Na tem mestu sodišče še dodaja, da pravilo četrtega odstavka 367.b člena ZPP vsebuje formalne zahteve za predlog za dopustitev revizije.14 V tem pogledu ne predstavljajo enačaja s predpostavkami po prvem in tretjem odstavku 24. člena ZBPP.15

25. Tožena stranka ni sledila zgoraj omenjenim pravilom ZBPP (1. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1). Ker niso bili izpolnjeni pogoji za spremembo odločbe (65. člen ZUS-1), jo je sodišče odpravilo (4. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1) in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1). Ta mora obravnavati prošnjo za dodelitev brezplačne pomoči v celoti in jo vsebinsko pretehtati po prvem in tretjem odstavku 24. člena ZBPP (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

1 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 105/2006 z dne 12. 10. 2006, 62/2010 z dne 14. 8. 2010, 109/2012 z dne 31. 12. 2012 in odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številka U-I-147/08-16 z dne 11. 11. 2009. 2 Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 145/2021 z dne 25. 8. 2021, 14. točka in tam naštete odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice. 3 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 48/2001 z dne 13. 6. 2001, 50/2004 z dne 6. 5. 2004, 23/2008 z dne 7. 3. 2008, 19/2015 z dne 20. 3. 2015, 39/2018 z dne 8. 6. 2018 ter odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številki U-I-253/13-8 z dne 13. 2. 2014 in U-I-161/12-16 z dne 20. 2. 2014. 4 Primerjaj sodbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 404/2012 z dne 13. 11. 2013, 12. točka in I Up 175/2006 z dne 16. 2. 2006, šesti odstavek. 5 Dne 3. 3. 2023. 6 Sklep Delovnega sodišča z dne 6. 3. 2023. 7 Dopolnitev z dne 15. 3. 2023. 8 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 26/1999 z dne 15. 4. 1999, 96/2002 z dne 14. 11. 2002, 110/2002 z dne 18. 12. 2002, 2/2004 z dne 15. 1. 2004, 52/2007 z dne 12. 6. 2007, 45/2008 z dne 8. 5. 2008, 74/2012 z dne 8. 10. 2012, 10/2017 z dne 27. 2. 2017, 32/2018 z dne 11. 5. 2018 in odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije številke U-I-255/99-28 z dne 5. 6. 2003, U-I-145/03-9 z dne 23. 6. 2005, Up-258/03-14 z dne 22. 9. 2005, U-I-55/04-10 ter Up-90/04-15 z dne 6. 4. 2006, U-I-146/07-34 z dne 13. 11. 2008, U-I-279/08-8 z dne 17. 12. 2008, U-I-279/08-14 z dne 9. 7. 2009, U-I-164/09-13 z dne 4. 2. 2010, U-I-200/09-14 z dne 20. 5. 2010, U-I-161/10-12 z dne 9. 12. 2010, U-I-74/12-6 z dne 13. 9. 2012, U-I-290/12-9 z dne 25. 4. 2013, U-I-134/10-28 z dne 24. 10.2013 ter U-I-48/11-10, Up-274/11-9 z dne 16. 1. 2014, U-I-74/14-9 z dne 17. 6. 2016 in U-I-5/16-9 z dne 19. 1. 2017. 9 Sklep Delovnega sodišča z dne 16. 3. 2023. 10 V obrazcu tudi nikjer drugje ni predvideno, da bi prosilec navedel razloge oziroma zakaj potrebuje brezplačno pravno pomoč. 11 Primerjaj sodbe naslovnega sodišča I U 1027/2021 z dne 7. 3. 2022, 10. točka; I U 1241/2021 z dne 22. 9. 2021, 12. točka, I U 852/2021 z dne 18. 8. 2021, 15. točka; I U 1006/2020 z dne 8. 9. 2020 7. točka in nadaljnje. 12 Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 61/2012 z dne 9. 2. 2012, 12. točka. 13 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 80/1999 z dne 1. 10. 1999, 70/2000 z dne 8. 8. 2000, 52/2002 z dne 14. 6. 2002, 73/2004 z dne 5. 7. 2004, 119/2005 z dne 28. 12. 2005, 126/2007 z dne 31. 12. 2007, 65/2008 z dne 30. 6. 2008, 8/2010 z dne 5. 2. 2010 in 82/2013 z dne 8. 10. 2013. 14 Lojze Ude: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, Ljubljana, Uradni list Republike Slovenije, GV Založba, 2005, stran 536. 15 Primerjaj sodbe naslovnega sodišča I U 738/2023 z dne 15. 6. 2023, 9. in 10. točka, I U 633/2023 z dne 22. 6. 2023, 8. in 9. točka, I U 801/2023 z dne 7. 6. 2023, 9. in 10. točka ter tam naštete odločitve.