Jedro

Vlagatelj lahko vloži ugovor zoper plačilni nalog zgolj iz razlogov, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče sodno takso napačno odmerilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo ugovor dolžnika zoper plačilni nalog z dne 29. 12. 2021 kot nedopusten. Ugotovilo je, da dolžnik ni ugovarjal nobenega izmed zakonsko dopustnih ugovornih razlogov.

2. Zoper ta sklep se pravočasno pritožuje dolžnik brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) in tretjim odstavkom 1. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1). V pritožbi navaja, da morajo biti po 268. členu Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP) našteta in pojasnjena dejstva, ki naj se v postopku ugotovijo. Sodišče obtožbe v postopku ne sme spreminjati, dokler se ne izvede dokaz, torej v dolžnikovem primeru pojasnitev. V kolikor pojasnitve ne bo ali ni upoštevana, mora takoj dopolniti obtožbo z navedbami, katere dele obtožbe bo sodišče (tožilka) dokazovala in s katerim dokazom. S tem ni seznanjen, zato še izpostavlja, da se mu krati pravica do poštenega sojenja, kar je doktrinarni razlog za zavrženje postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po 8. členu ZST-1 je plačilo sodne takse procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja sodišča, če to določa ustrezen procesni zakon. V skladu s prvim odstavkom 29.b člena ZIZ mora biti ob vložitvi predloga za izvršbo, ugovora ali pritožbe plačana sodna taksa. Ugovorni razlogi zoper izdan plačilni nalog, s katerim sodišče vlagatelja pravnega sredstva pozove na plačilo sodne takse, so predpisani v prvem odstavku 34.a člena ZST-1. Vlagatelj lahko tako vloži ugovor zgolj iz razlogov, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče sodno takso napačno odmerilo, kar je ustrezno pojasnilo že sodišče prve stopnje.

5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da dolžnik v ugovoru ni navedel nobenega izmed zakonsko dopustnih ugovornih razlogov, zato je njegov ugovor nedopusten. Dolžnik pritožbeno te ugotovitve ne izpodbija, zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

6. 269. člen ZKP, na katerega se sklicuje dolžnik, se v postopku v zvezi z ugovorom zoper plačilni nalog za odmero sodne takse ne uporablja, saj se uporablja ZST-1, zato s takšnimi pritožbenimi navedbami ne more biti uspešen. Sodišče druge stopnje dolžniku na tem mestu zgolj še pojasnjuje, da bo sodišče prve stopnje njegov ugovor z dne 27. 12. 2021 presojalo zgolj v primeru, da bo plačal sodno takso – ki je torej procesna predpostavka (t. j. pogoj) za opravo dejanja s strani sodišča. Takso je potrebno plačati v znesku, v katerem je bila odmerjena s plačilnim nalogom z dne 29. 12. 2021. 8-dnevni rok za plačilo le-te, začne teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa (sedmi odstavek 34.a člena ZST-1). V tem roku lahko prosi tudi za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.

7. Ker sodišče druge stopnje tudi po preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti ni zasledilo kršitev na katere pazi uradoma v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1, je dolžnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

8. Sodišče druge stopnje o pritožbenih stroških ni odločilo, ker jih pritožnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).