Jedro

Priznanje izločitvenega zahtevka iz naslova skupnega premoženja zapustnice in dediča v zapuščinskem postopku je enostranska izjava dediča, da priznava obstoj skupnega premoženja, ki sta ga ustvarila zapustnica ter njen zakonec. Priznanje (in preklic tega priznanja) je treba obravnavati enako kot sodno priznanje dejstev, ne pa dedne izjave, ki je ni moč preklicati (138. člen ZD). Zakoniti dedič, ki izve za dejstva, ki kažejo na to, da izločitveni zahtevek dediča iz naslova skupnega premoženja ni utemeljen, lahko to enostransko izjavo prekliče vse do konca zapuščinskega postopka oziroma najkasneje v pritožbi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v sklepu o dedovanju sprejelo odločitev, da v zapuščino po zapustnici - potem ko je zapustničin mož iz naslova skupnega premoženja izločal 1/2 delež na nepremičninah s parc. št. 29/3 in 29/5, obe k. o. ..., in delež do 1/2 na 1/6 deležu na nepremičnini s parc. št. 270, k. o. ... - sodi 1/2 delež na nepremičninah 29/3 in 29/5, k. o. ... in delež do 1/2 na 1/6 deležu na nepremičnini 270, k. o. ..., denarni znesek pri ZPIZ Slovenije, ki je bil že izplačan na račun J. A. ter zavarovalnina iz naslova invalidnosti v višini 1.800,00 EUR po polici ... pri Zavarovalnici X, d. d. (I. točka izreka). Za dediča je razglasilo zapustničinega moža J. A. ter zapustničinega sina A. A. Dediča sta na naroku 21. 3. 2017 glede zavarovalnine pri Zavarovalnici X, d. d. sklenila dedni dogovor, po katerem celotno premoženje iz tega naslova prevzame v last J. A. (II. točka izreka); v III. točki izreka pa je sodišče prve stopnje odredilo vknjižbo lastninske pravice v korist dedičev po pravnomočnosti sklepa o dedovanju.

2. Zoper sklep o dedovanju se pritožuje dedič A. A. iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in ugotovi, da v zapuščino po zapustnici spada delež do 1/1 na nepremičninah 29/3 in 29/5, k. o. ... ter delež do 1/1 pri deležu 1/6 na nepremičnini 270, k. o. ... Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Dediča sta se pred pristopom na zapuščinski narok 21. 3. 2017 sporazumno dogovorila, da za zastopanje na navedenem naroku ne bosta pooblastila odvetnikov in da bosta oba dedovala po enakih deležih; nikakor pa ni bilo govora o izločitvi kakršnegakoli dela zapuščine. Premoženje, ki ga je J. A. izločal na naroku 21. 3. 2017 kot skupno premoženje, ne predstavlja skupnega premoženja. Dedič A. A. je bil na navedenem naroku v slabem zdravstvenem stanju, imel je trebušne težave, zaradi katerih se je slabo počutil, poleg tega pa se tudi sicer zdravi zaradi depresije v psihiatrični ambulanti Psihiatrične bolnišnice Y. Dedič A. A. je bil na naroku po očetovi podaji izločitvenega zahtevka v popolnem šoku, saj je oče prelomil dogovor, ki sta ga sklenila pred narokom. Ker ob sebi ni imel nobene osebe, ki bi mu lahko svetovala, je podal izjavo, da izločitveni zahtevek očeta priznava, čeprav ta dejansko ni utemeljen. Tako oče kot sin v naravi uporabljata vsak eno stanovanje, pri čemer sta pritožnik in njegova soproga svoje stanovanje tudi sama opremila. Pritožnik zaradi silne stiske in stresa na naroku 21. 3. 2017 ni bil sposoben podati svoje prave in veljavne izjave volje, zaradi česar je šteti, da je bil opravilno nesposoben - izjava o priznanju izločitvenega zahtevka pa ni pravno upoštevna. Z vlogo z dne 18. 4. 2017 je pritožnik dostavil potrdilo o upravičeni zadržanosti z dela od 20. 3. 2017 do 24. 3. 2017, z vlogo z dne 27. 6. 2017 pa še izvid Psihiatrične bolnišnice Y z dne 21. 4. 2017, in predlagal izvedbo dokaza z izvedencem psihiatrične stroke.

3. Dedič J. A. je na pritožbo dediča A. A. podal odgovor. V njem predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sklepa o dedovanju sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Priznanje izločitvenega zahtevka iz naslova skupnega premoženja zapustnice in dediča J. A. v zapuščinskem postopku je enostranska izjava dediča, da priznava obstoj skupnega premoženja, ki sta ga ustvarila zapustnica ter njen zakonec, dedič J. A. Priznanje (in preklic tega priznanja) je treba obravnavati enako kot sodno priznanje dejstev, ne pa dedne izjave, ki je ni moč preklicati (138. člen Zakona o dedovanju, v nadaljevanju: ZD). Zakoniti dedič, ki izve za dejstva, ki kažejo na to, da izločitveni zahtevek dediča iz naslova skupnega premoženja ni utemeljen, lahko to enostransko izjavo prekliče vse do konca zapuščinskega postopka oziroma najkasneje v pritožbi1. 6. Glede na podane pritožbene navedbe dediča A. A. v zvezi z neobstojem skupnega premoženja in razlogi za preklic priznanja, podanega na naroku 21. 3. 2017, je treba ponovno opraviti zapuščinsko obravnavo in na njej z dedičema razjasniti vprašanje spornosti dejstev, od katerih je odvisno priznanje izločitvenega zahtevka dediča. 7. Ker je pritožba utemeljena, ji je pritožbeno sodišče ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje in odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 163. členom ZD).

1 Primerjaj VSL sklep II Cp 2587/2014, sklep I Cp 4235/2009, VSL sklep I Cp 1559/1997.