Jedro

Skladno z 12. členom ZBPP se finančni položaj prosilca ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke, dohodke in prejemke družine ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina. Skupna vrednost nepremičnin, ki so izključno v lasti tožnice, znaša 16.193,00 EUR. Iz navedenega izhaja, da premoženje tožnice presega minimalno višino, opredeljeno v petem odstavku 152. člena ZUJF, kar izključuje pravico tožnice do redne BPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Podpredsednica Okrožnega sodišča v Ljubljani -organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev redne BPP z dne 23. 3. 2012 za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. in II. stopnje ter v postopku mediacije, ki se vodi pred Okrajnem sodiščem v Ljubljani opr. št. III P 750/2012 zaradi plačila odškodnine v znesku 14.127,73 EUR. Na podlagi prvega odstavka 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoč (v nadaljevanju ZBPP) je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj, in glede na finančni položaj svoje družine, brez škode za svoje socialno stanje in stanje svoje družine, ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oz. stroškov nudenja pravne pomoči. Iz registra Geodetske uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju GURS) je tožena stranka ugotovila, da je tožnica lastnica stanovanja, v katerem biva. Ker tričlanska družina tožnice biva v stanovanju 35,00 m2, gre za primerno stanovanje, saj je na podlagi 14 člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju Pravilnik) površina primernega stanovanja od 45,00 – 55,00 m2. Glede na navedeno tožena stranka ni upoštevala tega stanovanja kot premoženje tožnice in njene družine. Iz podatkov evidence GURS izhaja, da je tožnica tudi lastnica parcele št. 1209/1 in parcele št. 1209/2 v k.o. …, v naravi travnika, po podatkih GURS vrednega 2.489,00 EUR. Poleg navedenega ima v lasti parcelo št. 505/3 k.o. … v naravi gospodarsko poslopje z dvoriščem, ki je po podatkih GURS vredna 13.704,00 EUR. Skupna vrednost navedenih nepremičnin, ki se upoštevajo kot premoženje tožnice, znaša 16.193,00 EUR. Iz navedenega izhaja, da predmetno premoženje presega višino 13.780,00 EUR, kar po določbi petega odstavka 152. člena Zakona o uravnoteženju javnih financ (v nadaljevanju ZUJF) izključuje pravico tožnice do redne BPP.

Tožnica se z odločitvijo ne strinja in navaja, da živi zgolj od invalidske pokojnine in nima drugih prihodkov, ter da mora prehraniti dve dijakinji, ki ne prejemata nobene štipendije. Glede na navedeno stanje tudi ne more plačati sodnih in odvetniških stroškov. Prosi za oprostitev plačila stroškov postopka in sodnih taks. Vsebinsko predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi izpodbijane odločbe strinja in jih na podlagi prvega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v izogib ponavljanju posebej ne navaja, glede tožbenih navedb pa dodaja: Pri odločanju o prošnji za dodelitev redne BPP se skladno z določbo 11. člena ZBPP ugotavlja finančni položaj prosilke in drugi, z zakonom določeni pogoji. V danem primeru je sporno vprašanje ali tožnica izpolnjuje finančni pogoj pogoj za dodelitev redne BPP, kot ga opredeljuje 13. člen ZBPP. Skladno z 12. členom ZBPP se finančni položaj prosilca ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke, dohodke in prejemke družine ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina. Tožena stranka je tako v skladu z navedenimi določili ZBPP ugotavljala premoženjsko stanje tožnice in iz podatkov GURS ugotovila, da je tožnica lastnica več nepremičnin. Ker tožnica skupaj s svojima hčerama biva v primerno velikem stanovanju 35,00 m2, tega povsem pravilno tožena stranka ni upoštevala kot premoženje tožnice in njene družine, v skladu z 1. točko prvega odstavka 24. člena ZSVarPre. Za tričlansko družino je primerno stanovanje v skladu z 14. členom Pravilnika 45,00 – 55,00 m2. Med strankama v danem primeru ni sporno, da je tožnica lastnica nepremičnine, ki v naravi predstavlja travnik in sicer parcele št. 1209/1 in parcele št. 1209/2 k.o. …, ki je po podatkih GURS ovrednotena na 2.489,00 EUR. Lastnica pa je tudi parcele št. 505/3 k.o. …, ki v naravi predstavlja gospodarsko poslopje z dvoriščem in je po podatkih GURS ovrednoten na 13.704,00 EUR. Tako skupna vrednost nepremičnin, ki so izključno v lasti tožnice, znaša 16.193,00 EUR. Iz navedenega izhaja, da premoženje tožnice presega minimalno višino, opredeljeno v petem odstavku 152. člena ZUJF, kar tudi po presoji sodišča izključuje pravico tožnice do redne BPP, saj njeno premoženje presega 13.780,00 EUR, ki je kot mejni znesek opredeljen v navedeni določbi.

Na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) se taksa ne plačuje v postopkih odločanja o dodelitvi BPP.

Ker je izpodbijana odločba po presoji sodišča pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.