Jedro

Ob ugotovitvi, da je tožnica že ob sklenitvi delovnega razmerja za nedoločen čas na zahtevo predstavnice tožene stranke podpisala prazen list papirja, na katerem je bilo kasneje mogoče prirediti besedilo izjave o sporazumnem prenehanju delovnega razmerja, je prišlo sodišče do utemeljenega zaključka, da tožnica izjave o sporazumnem prenehanju delovnega razmerja dejansko ni podala.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožničinemu tožbenemu zahtevku in razveljavilo sklepa tožene stranke z dne 16.12.2002 in 13.1.2003 o sporazumnem prenehanju delovnega razmerja tožnice. Toženi stranki je naložilo, da pozove tožnico nazaj na delo in ji od 1.1.2003 dalje zagotovi neprekinjene pravice iz delovnega razmerja, vključno s plačilom nadomestila plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi in stroški postopka. Ugotovilo je, da tožnica pri toženi stranki dejansko ni podala izjave oziroma ni podpisala sporazuma o prenehanju delovnega razmerja, saj do sporazuma volj o prenehanju delovnega razmerja ni prišlo.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in ob soglasju z razlogi izpodbijane sodbe potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo iz razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče ni obrazložilo, zakaj je glede podpisa izjave o sporazumnem prenehanju delovnega razmerja sledilo zgolj izpovedbi tožnice in zakaj ni upoštevalo izpovedb s strani tožene stranke predlaganih prič. S tem naj bi storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka v smislu 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Prečiščeno besedilo, Ur.l.RS, št. 36/04), hkrati pa toženi stranki ni bila zagotovljena enakopravna obravnava pred sodiščem.

Revizija je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani.

Revizija ni utemeljena.

V skladu s 371. členom ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava.

Ne držijo revizijske navedbe, da se sodišče ni opredelilo do vseh izvedenih dokazov, zlasti do izpovedbe s strani tožene stranke predlaganih prič. Že sodišče prve stopnje se je do teh dokazov izrecno opredelilo, jih v obrazložitvi svoje sodbe analiziralo skupaj z drugimi izvedenimi dokazi in ob ugotovitvi, da je tožnica že ob sklenitvi delovnega razmerja za nedoločen čas na zahtevo predstavnice tožene stranke podpisala prazen list papirja, na katerem je bilo kasneje mogoče prirediti besedilo izjave o sporazumnem prenehanju delovnega razmerja, prišlo do zaključka, da tožnica izjave o sporazumnem prenehanju delovnega razmerja dejansko ni podala. S tako oceno dokazov in dejansko ugotovitvijo je v celoti soglašalo tudi sodišče druge stopnje.

Glede na povedano pri izdaji izpodbijane sodbe ni šlo za očitano bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sodba nima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi mogla preizkusiti, njen izrek ne nasprotuje sicer jasnim razlogom sodbe, razlogi pa tudi niso med seboj v nasprotju, niti ni nasprotja med njimi in listinami v spisu. Pri izdaji izpodbijane sodbe je sodišče ravnalo v okviru določb 8. člena ZPP o prosti oceni dokazov, na podlagi katerih je sodišče dolžno po lastnem prepričanju presoditi, katera dejstva šteje za dokazana, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka.

Ob ugotovitvi, da tožnica dejansko ni soglašala s sporazumnim prenehanjem delovnega razmerja pri toženi stranki, je sodišče sporna sklepa o prenehanju delovnega razmerja utemeljeno razveljavilo. Pravilno je presodilo, da razlog za prenehanje delovnega razmerja v smislu določb 2. točke prvega odstavka 100. člena takrat veljavnega Zakona o delovnih razmerjih (ZDR (1990) - Ur.l.RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93), to je pravno veljavno sklenjen pisni sporazum o prenehanju delovnega razmerja, ni bil podan.

Glede na povedano je sodišče v skladu s 378. členom ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.