17. 3. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopajo B. B., C. C., Č. Č. in D. D., odvetniki v Z., na seji senata dne 28. februarja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 220/2004 z dne 22. 3. 2005 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1973/2003 z dne 1. 4. 2004 in s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. II Pd 724/97 z dne 24. 9. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Delovno sodišče prve stopnje je zavrnilo pritožnikov zahtevek za razveljavitev disciplinskih sklepov delodajalca (tožena stranka v delovnem sporu), s katerimi je bil pritožniku izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Hkrati je zavrnilo zahtevek za priznanje neprekinjenih pravic iz delovnega razmerja in vrnitev pritožnika nazaj na delo. Ugotovilo je, da je bil pritožniku zaradi protipravne prisvojitve večje količine izdelkov delodajalca disciplinski ukrep zakonito izrečen. Višje delovno in socialno sodišče je zavrnilo pritožbo pritožnika zoper takšno odločitev. Vrhovno sodišče je zavrnilo njegovo revizijo.

Pritožnik meni, da so sodišča kršila 22. člen Ustave. Ob tem navaja, da so povzemala le ugotovitve disciplinskega postopka, ne da bi presojala nezakonitost samega postopka. Ves čas sodnega postopka naj bi opozarjal, da je v disciplinskem postopku na prvi in drugi stopnji sodelovala oseba, ki mu ni bila naklonjena. Opozarja na dejstvo, da je bil v kazenskem postopku oproščen očitanega kaznivega dejanja, delovno sodišče pa je nasprotno odločilo, da je storil očitano kaznivo dejanje. Prav tako meni, da so sodišča kršila drugi odstavek 28. člena Ustave, ker so potrdila ukrep prenehanja delovnega razmerja, čeprav v 7. členu Pravilnika o disciplinski in odškodninski odgovornosti med taksativno naštetimi kršitvami ni mogoče zaslediti kršitve, ki se mu očita.

B.

Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Pritožnik sicer zatrjuje kršitev 22. člena Ustave, vendar navedene kršitve s ponavljanjem argumentov, s katerimi v delovnem sporu ni uspel, in z navedbami, s katerimi izraža le svoje nestrinjanje z odločitvijo sodišč, ni izkazal.

Pritožnik tudi zatrjuje, da so izpodbijane sodne odločbe v neskladju z drugim odstavkom 28. člena Ustave, ker sodišča niso odločila na zakoniti podlagi. Predmet te ustavne določbe je načelo zakonitosti v kazenskem pravu. V disciplinskem postopku ne gre za ugotavljanje krivde v kazenskopravnem smislu, temveč le za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti. Pritožnik, ki z ustavno pritožbo izpodbija odločitve sodišč o zakonitosti disciplinskih odločb, se zato na to določbo Ustave ne more sklicevati. Ustavna procesna jamstva v delovnih sporih so namreč zagotovljena z drugimi določbami Ustave. Zgolj v pojasnilo pritožniku pa Ustavno sodišče dodaja, da je pritožniku bil izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja zaradi očitanega dejanja protipravne prilastitve materiala podjetja na podlagi 29. točke 3. člena Pravilnika o disciplinski odgovornosti v zvezi z 89. členom Zakonom o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90 in nasl. – ZDR90), in ne na podlagi 7. člena tega Pravilnika, kot zmotno navaja pritožnik. Torej, tudi če bi bila zatrjevana kršitev izkazana, bi bila že zaradi navedenega neutemeljena.

Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: namestnik predsednice senata Lojze Janko ter člana dr. Janez Čebulj in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča, razen sodnici Milojki Modrijan, ki je bila v zadevi izločena. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Namestnik predsednice

Lojze Janko