Jedro

Sodišče ne more odločati o lastnih zadevah, saj bi bilo to v nasprotju s temeljnim načelom nepristranskosti sodnikov.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrožno sodišče v Novi Gorici.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka od tožene stranke zahteva plačilo storitev prevoza pokojnika na obdukcijo, ki je bila izvršena po odredbi preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Kopru. Sporni račun, ki ga je izdala tožeča stranka, je Okrožno sodišče v Kopru delno poravnalo, delno pa zavrnilo, zato terjatev tožeče stranke ni bila poravnana v celoti.

2. Tožeča stranka predlaga, naj Vrhovno sodišče Republike Slovenije za odločanje o njeni zahtevi določi drugo stvarno pristojno sodišče, ker Okrožno sodišče v Kopru, ki je po zakonu pristojno za odločanje, ne more odločati v zadevi, v kateri nastopa kot pravdna stranka. Predlaga, da se za odločanje v zadevi določi stvarno pristojno sodišče izven območja Višjega sodišča v Kopru, ker sta Okrožno sodišče v Kopru in Višje sodišče v Kopru locirani v isti stavbi in so sodniki obeh sodišč med seboj v prijateljskih odnosih.

3. Predlog je (delno) utemeljen.

4. V 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je določeno, da vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Drug tehten razlog v smislu navedene zakonske določbe je tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča. Ta naj bi zagotovila, da bo izključen vsak dvom, ki bi lahko omajal zaupanje strank v odločanje sodišča. 5. Okoliščina, da je predmet postopka terjatev iz razmerja med tožečo stranko in Okrožnim sodiščem v Kopru, spada med takšne tehtne razloge. Če bi o zadevi odločalo to sodišče, bi bilo lahko ogroženo zaupanje strank, pa tudi javnosti, v objektivno nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.(1) Sodišče namreč ne more odločati o lastnih zadevah, saj bi bilo to v nasprotju tudi s temeljnim načelom nepristranosti sodnikov.(2)

6. Vendar pa Vrhovno sodišče ne pritrjuje predlogu predlagateljice, da je za zagotovitev objektivnega videza nepristranskosti potrebno zadevo prenesti v reševanje izven območja Višjega sodišča v Kopru. Vsi sodniki se morajo namreč zavedati, da so dolžni vselej ravnati tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja, zato kolegialni odnosi med njimi ne smejo vplivati na obravnavanje konkretnih zadev.

7. Glede na zgoraj navedeno je Vrhovno sodišče sklenilo, da je za odločanje v tem gospodarskem sporu stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče v Novi Gorici.

(1) Glej tudi sklep VS RS III R 31/2016 z dne 26. 10. 2016. (2) Glej tudi sklep VS RS I R 152/2002 z dne 16. 1. 2003.