- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep III Cp 166/95
ECLI:SI:VSLJ:1995:III.CP.166.95 Civilni oddelek
Povzetek
- Pravica do izvršbe in prenos terjatveAli je mogoče odstopiti pravico do izvršbe in kdo lahko predlaga izvršbo?
- Legitimacija upnikaKdo je upravičen predlagati izvršbo, če terjatev ni prešla na predlagatelja?
- Izvršilni naslovAli je izvršilni naslov izvršljiv za osebo, ki ni označena kot upnik?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Pravice do izvršbe ni mogoče odstopiti. Mogoč je prenos terjatve, vendar to lahko stori le stranka, katere terjatev je bila v pravdi uveljavljena.
Izrek
Pritožbi se ugodi.
Izpodbijani sklep se razveljavi pod tč. I., razen v zadnjem odstavku (točka I/2/2).
Pod točko II. se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru dolžnice ugodi, sklep o izvršbi razveljavi in predlog za izvršbo zavrne.
V. A. je dolžan povrniti I. M. 16.215,00 SIT pritožbenih stroškov v 8 dneh.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o izvršbi, proti kateremu je dolžnica ugovarjala. Na njen ugovor je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep, s katerim je spremenilo prvotni sklep o izvršbi in odločilo, kako se pravilno glasi. V ostalem je predlog za izvršbo zavrglo kot nepopoln. Hkrati je ugovor dolžnice proti sklepu o izvršbi kot neutemeljen zavrnilo.
Proti sklepu se pritožuje dolžnica zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Trdi, da je izvršilni naslov v zadevi P ..... pravnomočen, ni pa izvršljiv. Sklep v zadevi N ..... je pravnomočen. Dolžnica je pridobila stanovanjsko pravico na način kot je to določal zakon.
Sodba v zadevi P ..... dolžnici ni mogla odvzeti stanovanjske pravice.
Pritožba je utemeljena, vendar ne iz razlogov, ki jih navaja.
Sodba P ..... sicer je izvršilni naslov, vendar ne za V. A., ampak le za Republiko Slovenijo. V. A. torej ni upnik in ne more predlagati izvršbe. Po določilu člena 15 Zakona o izvršilnem postopku - v nadaljevanju ZIP - , je upnik oseba, katere terjatev se uveljavlja. S sodbo P ..... je terjatev uveljavljala Republika Slovenija, V. A. pa je bil le stranski intervenient. V členu 22 ZIP je sicer določeno, da izvršbo lahko dovoli sodišče tudi na predlog nekoga, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot upnik, če z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. Kadar pa to ni mogoče, se prenos terjatve dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku. V. A. pa takega prehoda ni izkazal. Izjava Ministrstva za obrambo (priloga A 2) ni taka listina. Ministrstvo za obrambo ni upnik, ampak je upnik Republika Slovenija. Z izjavo naj bi Ministrstvo za obrambo odstopilo "pravico do izvršbe". Tega pojma ZIP ne pozna. Po 22. členu je predviden le prenos terjatve, tak prenos pa od Republike Slovenije na V. A. ni izkazan.
Tako bi torej moralo sodišče prve stopnje, ko je odločalo o ugovoru proti sklepu o izvršbi, ta sklep razveljaviti in predlog za izvršbo zavrniti, saj terjatev ni prešla na upnika (primerjaj člen 50, točka 12 ZIP) in torej V. A. ni legitimiran kot upnik.
Glede na vse povedano je torej pritožbeno sodišče razveljavilo tisti del sklepa, ki prvotni sklep spreminja, razen tistega dela, kjer je predlog za izvršbo zavržen. V ostalem je odločilo, da se ugovoru ugodi, sklep o izvršbi razveljavi in predlog zavrne. Odločitev pritožbenega sodišča je utemeljena na določilu člena 380 točka 3 in 381 Zakona o pravdnem postopku v zvezi s členm 14 Zakona o izvršilnem postopku.
Odločitev o pritožbenih stroških je utemeljena na določilu člena 32/6 ZIP. Stroški so odmerjeni v skladu z odvetniško tarifo in znašajo 16.215,00 SIT. Specifikacija je razvidna iz spisa.