Jedro

Vzroki za nevzdržnost zakonske zveze so pri odločanju o preživnini razvezanemu zakoncu pomembni le tedaj, ko bi preživnino zahteval zakonec, ki je povzročil nevzdržnost zakonske zveze (npr. zaradi grobega in grdega ravnanja z drugim zakoncem), tako da bi bila preživnina za drugega zakonca očitno krivična.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe (drugi odstavek izreka) se razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank, toženca pa zavezalo, da mora tožnici plačevati mesečno po 10.000,00 SIT preživnine od 1.3.1994 dalje. Višji preživninski zahtevek je zavrnilo. Zoper odločbo o preživnini se zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava pritožuje toženec in predlaga spremembo. Zatrjuje, da sodišče ni pravilno uporabilo določbe 81. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Tožnica je resda v bolniškem staležu, vendar prejema osebni dohodek in je v delovnem razmerju. Zato je zmoten zaključek, da je nepreskrbljena. Ker tudi ne živi v najemniškem ali podnajemniškem stanovanju, ji ni treba plačevati najemnine. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ne določa, da mora po razvezi ostati materialno stanje vsakega od razvezanih zakoncev tako, kot je bilo pred razvezo. Sicer pa je bistveno, da ima tožnica sredstva za življenje. Pri ugotavljanju razlogov, zaradi katerih je prišlo do nevzdržnosti zakonske zveze, se je sodišče oprlo zgolj na tožničino izpovedbo, ne da bi pojasnilo, zakaj tožencu ni verjelo. O vzrokih za nevzdržnost bi moralo izvesti še druge dokaze, saj zgolj nasprotujoče si izpovedbe strank še niso dovolj. Res je, da dolžnik ni dolžan preživljati svojega sina, ki je že polnoleten in nima službe. Takšna dolžnost ni določena v zakonu, gre pa za moralno dolžnost staršev, da pomagajo svojim otrokom. Sodišče bi moralo to upoštevati. Dejstvo, da sin strank živi pri tožencu, kaže, da so lahko razlogi za nevzdržnost zakonske zveze tudi na tožničini strani. Pritožba je utemeljena. Dejstvo, da je tožnica v delovnem razmerju ter da prejema plačo, samo po sebi še ne izključuje pravice do preživnine. Določba 81. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih daje namreč to pravico tudi delno nepreskrbljenemu zakoncu. Kdaj gre za delno nepreskrbljenost, pa je dejansko vprašanje, ki je odvisno od različnih dejavnikov. Med te sodi zlasti ugotovitev, ali ima zakonec sredstva za življenje in kolikšna so, oziroma kolikšni so njegovi dohodki. Na drugi strani pa je treba ugotoviti raven zadovoljevanja življenjskih potreb, ki ustreza materialnim možnostim, katere sta imela zakonca v času zakonske skupnosti in kakršne bi lahko imela tudi v naprej, če zakonska zveza ne bi bila razvezana. Sodišče prve stopnje je sicer ugotovilo višino tožničine plače, ni pa ugotavljalo ravni zadovoljevanja življenjskih potreb zakoncev, zlasti, ali bi nadaljnje življenje v skupnosti s tožencem tožnici zagotavljalo višjo življenjsko raven, kot si jo po razvezi zagotavlja sama s svojo plačo. Prav tako ni ugotavljalo toženčevega premoženjskega položaja po razvezi, kamor pa poleg premoženja in dohodkov vsekakor sodijo tudi izdatki za lastno preživljanje. Ker je torej dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani del sodbe razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odst. 370. čl. ZPP). Napotki za nadaljnje delo so dani že v prejšnjem odstavku. Poleg plač obeh strank naj sodišče prve stopnje ugotovi tudi življenjsko raven obeh strank pred razvezo in toženčeve preživninske možnosti, ki pa so odvisne ne le od dohodkov, temveč tudi od izdatkov za lastno preživljanje. Kar zadeva ugotavljanje vzrokov za nevzdržnost zakonske zveze pa velja reči, da pritožbeno sodišče zaenkrat (glede na sedanje stanje stvari) nima pomislekov v ugotovitve sodišča prve stopnje, saj temeljijo zlasti tudi na neposrednem vtisu. Sicer pa so vzroki za nevzdržnost zakonske zveze pri odločanju o preživnini razvezanemu zakoncu pomembni le tedaj, ko bi preživnino zahteval zakonec, ki je povzročil nevzdržnost zakonske zveze (npr. zaradi grobega in grdega ravnanja z drugim zakoncem), tako da bi bila preživnina za drugega zakonca očitno krivična.