Jedro

Osmi odstavek 3. člena ZST-1 glede zavezancev za plačilo sodne takse v postopku za vzpostavitev etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in določanje pripadajočega zemljišča k stavbi, določa, da mora plačati takso za postopek na prvi stopnji tisti, o katerega vpisu lastninske pravice na posameznem delu stavbe je sodišče s sklepom o vzpostavitvi etažne lastnine prvič odločalo. Pri predmetni nepremičnini etažna lastnina ni bila vzpostavljena.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotni udeleženci nosijo sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor nasprotnih udeležencev zoper plačilni nalog N 8/2012 z dne 28. 10. 2016 zavrnilo (I. točka izreka) in v II. točki izreka naložilo plačilo po plačilnem nalogu iz I. točke izreka določene sodne takse v roku 15 dni od vročitve sklepa.

2. Zoper sprejeto odločitev se pritožujejo nasprotni udeleženci in v pritožbi navajajo, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, saj nasprotni udeleženci niso predlagatelji postopka v predmetni nepravdni zadevi in so bili že pred začetkom le-tega solastniki vsak do 1/4 stavbe D. 12, R. in ne zgolj zemljišča, na katerem stoji stavba. Z izdajo sklep o ureditvi etažne lastnine dne 27. 10. 2016 se je njihova solastnina na stavbi zgolj prenesla na tri posamezne dele stavbe, ki jih je s sklepom o vpisu etažne lastnine določilo sodišče. Predlagateljica pa za razliko od nasprotnih udeležencev do izdaje sklepa o vzpostavitvi etažne lastnine ni bila zemljiškoknjižna lastnica oziroma solastnica prej navedene nepremičnine. Osnovno načelo glede zavezanca za plačilo sodne takse, ki ga vsebuje prvi odstavek 3. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) je, da mora takso plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja. V obravnavanem postopku pa je predlagala uvedbo postopka predlagateljica in ne nasprotni udeleženci. Tako sporna sodna taksa ne bremeni nasprotnih udeležencev. Nenazadnje pa se je nepravdni postopek v predmetni zadevi začel že v letu 2012, ko ZST-1 še ni določal takse po današnji tarifni številki 91211 ZST-1. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, kot tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1. 5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor nasprotnih udeležencev in svojo odločitev oprlo na osmi odstavek 3. člena ZST-1, v skladu s katerim mora plačati takso za postopek po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (v nadaljevanju ZVEtL) na prvi stopnji tisti, o katerega vpisu lastninske pravice na posameznem delu stavbe je sodišče s sklepom o vzpostavitvi etažne lastnine prvič odločilo. Pri tem je določilo znesek sodne takse v skladu s tarifno številko 91211 tarife. Nadalje je ugotovilo, da solastninska pravica na posameznih delih stavbe ni bila vpisana.

6. Zmotno je stališče pritožbe, da v času vložitve predloga za vzpostavitev etažne lastnine dne 27. 1. 2012 tarifna številka 91211, ki jo je uveljavila novela ZST-1A, ki je vstopila v veljavo 1. 1. 2011. Sodišče prve stopnje je tako pravilno uporabilo materialno pravo, ko je v konkretnem postopku uporabilo takso po tarifni številki 91211, ki se nanaša na postopek za vzpostavitev etažne lastnine.

7. Osmi odstavek 3. člena ZST-1 glede zavezancev za plačilo sodne takse v postopku za vzpostavitev etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in določanje pripadajočega zemljišča k stavbi, določa, da mora plačati takso za postopek na prvi stopnji tisti, o katerega vpisu lastninske pravice na posameznem delu stavbe je sodišče s sklepom o vzpostavitvi etažne lastnine prvič odločalo. To pa pomeni, da sodne takse ni dolžan plačati tisti etažni lastnik posameznega dela stavbe, ki je bil že pred sklepom o vzpostavitvi etažne lastnine, ki ga je sodišče izdalo v postopku po ZVEtL, v zemljiški knjigi vpisan kot etažni lastnik posameznega dela stavbe. V konkretni zadevi pa temu ni tako. Pri predmetni nepremičnini etažna lastnina ni bila vzpostavljena. Na podlagi izvedenega postopka je namreč sodišče prve stopnje s sklepom z dne 19. 1. 2016 vzpostavilo etažno lastnino na predmetni nepremičnini in dne 27. 10. 2016 vzpostavilo etažno lastnino za posamezne dele stavbe.

8. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 pritožbo pa kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

9. Nasprotni udeleženci s pritožbo niso uspeli, zato krijejo sami svoje stroške postopka (165. člen ZPP).

10. V skladu s sedmim odstavkom 34.a člena ZST-1, začne teči rok za plačilo sodne takse naslednji dan po vročitvi sklepa sodišča druge stopnje.