Jedro

Od izvajalca zimske službe se zahteva, da v danih razmerah stori vse, kar se pričakuje od dobrega strokovnjaka (merilo skrajne skrbnosti), zato je njegova odgovornost lahko le krivdna. Od njega ni moč zahtevati in pričakovati, da bo zagotovil, da bodo javne površine istočasno in v vsakem trenutku očiščene, razen če je tako dogovorjeno v pogodbi. Iz navedenih razlogov ni odločilno ali je bil pločnik očiščen pred ali po škodnem dogodku. Odločilno je, ali je zavarovanec opustil vzdrževanje konkretnega pločnika, kot mu to nalaga pogodba in načrt zimske službe. Če je zavarovanec opravil delo v skladu s pogodbo, ni odškodninsko odgovoren za škodni dogodek.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se vmesna sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano vmesno sodbo ugotovilo, da je toženka odgovorna do ene polovice za tožnikovo škodo, ker dne 18. 1. 2006 ni očistila in posipala zasneženega in poledenelega pločnika, na katerem je tožnik ob izstopu iz avtobusa padel in se poškodoval. Toženka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku.(1) Dolžnostno ravnanje zavarovanca tožene stranke je določeno s pogodbo o izvajanju zimske službe 2005/2006 (2) in ne s splošnim pravnim aktom. Pogodba učinkuje le med pogodbenima strankama in ne nasproti tretjim. Zavarovanec tožene stranke (3) ni odškodninsko odgovoren tretjim za škodo, ki je posledica kršitve pogodbenih obveznosti. Prvo sodišče je nekritično sledilo tožnikovi izpovedbi, ki je bila neverodostojna. Tožnik je spreminjal opis škodnega dogodka in dogajanje neposredno po njem in s svojo izpovedbo prihajal s seboj v nasprotje in v nasprotje s priloženimi listinami. Zmotna je ugotovitev prvega sodišča, da pločnik na K. ulici, kjer naj bi prišlo do škodnega dogodka, v času škodnega dogodka ni bil očiščen, kar so potrdile priče in priložene dokazne listine. Zavarovanec je s posipavanjem pločnikov pričel pravočasno. Nerazumno je pričakovati, da bodo očiščene vse površine v trenutku, ko se začne pojavljati poledica. Zavarovanec je pogodbeno obveznost izpolnil kot dober strokovnjak in v okviru objektivnih možnosti. Tožena stranka predlaga višjemu sodišču, da vmesno sodbo spremeni tako, da zahtevek v celoti zavrne oziroma sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je utemeljena.

Do škodnega dogodka prišlo na javni površini. Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1), ki je veljal v času škodnega dogodka (prej 26. člen Zakona o varstvu okolja - ZVO) spada čiščenje javnih površin med obvezne javne službe, ki jih je dolžna zagotavljati občina na enega izmed načinov, kot jih določa 6. člen Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS). Sodna praksa je že obravnavala podobne primere (4), ko je škoda nastala kot posledica padca na slabo očiščenih ali poledenelih javnih površinah, za škodo pa je odgovarjala občina in subjekt, na katerega je občina prenesla izvajanje obvezne lokalne službe. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je Mestna občina Ljubljana (5)s pogodbo prenesla dolžnost izvajanja zimske službe na območju MOL na Cestno podjetje X. d.d.. Vzdrževanje cest, pločnikov in drugih javnih površin MOL zato spada v dejavnost cestnega podjetja (6). Pritožba ima prav, da pogodba učinkuje le med pogodbenima strankama, kar pa ne pomeni, da cestno podjetje kot izvajalec ni odgovoren za škodo zaradi opustitve čiščenja javnih površin, kar sodi med njegove obveznosti, ki jih mora opravljati v skladu s pogodbo. Zmotno je zato pritožbeno stališče, da zavarovanec ne more biti odgovoren za posledice kršitve obveznosti, ki jih je nanj s pogodbo prenesla MOL, saj iz pogodbe tudi izhaja, da je cestno podjetje dolžno zavarovati odgovornost za škodo nasproti tretjim, ki bi nastala z izvajanjem v pogodbi dogovorjene dejavnosti.

Sodišče prve stopnje ugotavlja, da je zavarovanec odgovoren za škodo, ker v postopku ni bilo dokazano, da bi pred škodnim dogodkom očistil sneg s pločnika na K. ulici in ga posipal, saj iz prevoznice 021371 in poročila o posipu pločnikov ni razvidno, kdaj je bila K. ulica očiščena snega. Za prvo sodišče je odločilna okoliščina, da mesto škodnega dogodka ni bilo očiščeno pred padcem tožnika. Takšno stališče prvega sodišča je zmotno, saj odgovornost zavarovanca ni objektivna. Od izvajalca zimske službe se zahteva, da v danih razmerah stori vse, kar se pričakuje od dobrega strokovnjaka (merilo skrajne skrbnosti), zato je njegova odgovornost lahko le krivdna. Od zavarovanca ni moč zahtevati in pričakovati, da bo zagotovil, da bodo javne površine istočasno in v vsakem trenutku očiščene, razen če je tako dogovorjeno v pogodbi. Iz navedenih razlogov ni odločilno, ali je bil pločnik očiščen pred ali po škodnem dogodku. Odločilno je, ali je zavarovanec opustil vzdrževanje konkretnega pločnika, kot mu to nalagata pogodba in načrt zimske službe. Če je zavarovanec opravil delo v skladu s pogodbo, ni odškodninsko odgovoren za škodni dogodek. Do navedenih dejstev se prvo sodišče ni opredelilo, saj jih v postopku ni podrobneje ugotavljalo.

Tožnik je izpovedal, da je padel na neočiščenem pločniku začasnega postajališča na K. ulici zaradi snega in poledenelosti pločnika, saj je bila pomrznjena plundra oziroma strnjen sneg pod novozapadlim snegom. Prvo sodišče ni ugotavljalo, ali je tožnik padel zaradi novo zapadlega snega ali zaradi pomrznjenega snega, kar pa je (lahko) odločilno dejstvo pri ugotavljanju odgovornosti zavarovanca za škodni dogodek. Ugotoviti je treba, ali je bil zavarovanec dolžan zmrzal (star zmrznjen sneg, ki se je nahajal pod sveže zapadlim snegom) odstraniti z začasnega postajališča, glede na režim čiščenja površin za pešce po načrtu zimske službe (7), in če je takšna obveznost obstajala, v kakšnem časovnem obdobju. Enaka dejstva je treba ugotoviti tudi za novo zapadli sneg. Pri tem je treba upoštevati, da zavarovanec ni bil seznanjen, da je bilo na K. ulici postavljeno začasno postajališče (8) in da je tožena stranka zatrjevala, da je cestno podjetje posipalo pločnik, tožnik pa je izpovedal, da je bil pesek na mestu, kjer je padel. Pritožba ima prav, da prvo sodišče v sodbi ni dokazno ocenilo izpovedbi tožnika in priče K. T. o poteku škodnega dogodka. Tožnikova trditvena podlaga v tem delu je bila skopa. Prvo sodišče bi moralo v okviru materialno procesnega vodstva (285. člen ZPP) tožnika pozvati, da v tem delu dopolni navedbe, saj je tožena stranka zatrjevala (9), da tožnik ni podal dokazov, da je do škodnega dogodka prišlo na način, kot ga zatrjuje, zagotovo pa bi moralo prvo sodišče tako postopati po zaslišanju tožnika in K. T., ki sta različno opisovala škodni dogodek in dogajanje po njem. Dokazno breme glede vzročne zveze med zatrjevano škodo in škodnim dogodkom je na tožniku. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku pozvati tožnika, da trditveno podlago v tem delu ustrezno dopolni, kar bo omogočilo toženi stranki, da poda substanciran odgovor. Relevantna vprašanja so razgrnjena, zato bo treba tudi toženko pozvati, da dodatno in konkretno navede dejstva glede pravočasnosti in načina čiščenja (odstranjevanja in posipavanja) zmrznjenega in novozapadlega snega, saj je na njej dokazno breme, da dokaže, da ni odgovorna za škodni dogodek. Dodatne navedbe pravdnih strank v tem delu, v okviru materialno procesnega vodstva, bodo dopustne, saj se bodo le nadgradila že pravočasno zatrjevana dejstva.

Zaradi zmotnih materialnopravnih izhodišč prvega sodišča je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, zato je pritožbeno sodišče vmesno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo prvemu sodišču v novo sojenje (355. člen ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

(1) V nadaljevanju ZPP.

(2) Glej prilogo C 13; v nadaljevanju pogodba.

(3) Cestno podjetje X d.d., v nadaljevanju zavarovanec; za zavarovanca se uporablja tudi izraz cestno podjetje.

(4) Glej odločbe Vrhovnega sodišča RS: II Ips 179/2006, II Ips 236/2005, II Ips 461/2004, II Ips433/2008, II Ips 698/2006 in odločbe Višjega sodišča v Ljubljani: Cp 4346/2008, II Cp 89/2004, I Cp 13/2009, II Cp 893/2004, I Cp 1774/2002. (5) V nadaljevanju MOL.

(6) S tem, da je obseg in način izvajanja dejavnosti opredeljen v pogodbi.

(7) Priloga B 9 stran 10. (8) Glej prilogo C 7. (9) Glej pripravljalno vlogo tožene stranke z dne 13. 7. 2009 točka VII. stran 39.