Jedro

Tožena stranka je ugotovila, da družino v skladu z 10. členom ZUPJS sestavlja 5 oseb, ter da znaša povprečni mesečni dohodek na osebo 567,60 EUR, kar predstavlja 56,02 % povprečne plače na družinskega člana, ki je v letu 2015 znašala 1.013,23 EUR.

Sporno pri tem je, ali je bil pravilno upoštevan dohodek tožnikove mame B.B., iz naslova plač v višini 16.994,32 EUR in regresa v višini 1.317,22 EUR, ob sočasnem upoštevanju premoženja na varčevalnem računu B.B. pri E. v višini 1 EUR in 5.344,97 EUR. Višino teh denarnih sredstev, upoštevanih v okviru premoženja, tožena stranka ni zmanjšala, ker so bila ta denarna sredstva izkazana na varčevalnem računu, zaradi tega jih je štela za prihranke. Pri tem tožena stranka ni ugotavljala izvora teh denarnih sredstev na varčevalnem računu. Ali gre za sredstva, ki so del plače tekočega leta, kot tudi ne, od kdaj se ta sredstva nahajajo na varčevalnem računu. Tako je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je posledično mogoče, da je ista denarna sredstva toženka upoštevala dvakrat, in sicer kot dohodek oziroma prejemek B.B. in kot njeno premoženje oziroma prihranek, kar ni dopustno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbo tožene stranke z dne 31. 8. 2017 in odločbo Centra za socialno delo A. z dne 25. 11. 2016 in zadevo vrnilo Centru za socialno delo A. v ponovno upravno odločanje (I. točka izreka), ter Centru za socialno delo A. naložilo, da izda novo odločbo najkasneje v roku 30 dni od pravnomočnosti sodbe (II. točka izreka). Štelo je, da je tožena stranka nepopolno ugotovila izvor denarnih sredstev na varčevalnem računu B.B. ter obstaja možnost da je ista denarna sredstva upoštevala dvakrat, in sicer kot dohodek in kot njeno premoženje, kar ni dopustno.

2. Pritožuje se tožena stranka, saj meni, da je potrebno denarna sredstva, ki jih je imela tožnikova mama na varčevalnem računu v višini 1,00 EUR in v višini 5.344,97 EUR upoštevati kot prihranek, saj to pomeni nekaj, kar ni porabljeno, kar je ostalo na razpolago. V primeru tekočega mesečnega priliva se ob upoštevanju prvega odstavka 12. člena ZUPJS, kot to določa 17. člen ZUPJS odštejejo tekoči mesečni prilivi od ugotovljenega stanja na bančnem računu, preostanek - torej višina sredstev po odštetih tekočih dohodkih pa predstavlja sredstva, ki so ostala neporabljena še od prej in jih ima oseba torej na razpolago. Sredstva tožnikove mame na varčevalnih računih je treba v celoti šteti med premoženje, kot je to storil upravni organ prve stopnje, ki je pravilno ugotovil, da povprečni mesečni dohodek na družinskega člana presega zgornjo mejo dohodkovnega razreda po drugem odstavku 23. člena v povezavi z 53.b členom ZUPJS, zaradi česar je tožniku pravica do državne štipendije v šolskem letu 2016/2017 mirovala. Tožnik je prav tako upoštevanja premoženja uveljavljal šele v tožbi. V pritožbi zoper odločbo Centra za socialno delo A. z dne 25. 11. 2016 to ni bilo uveljavljeno. Sodišče tega ni upoštevalo oziroma odločilo, kot da bi bilo to vprašanje sporno že od vsega začetka. Sodišče v socialnem sporu ne more odločati o vprašanjih, ki niso sporna v predhodnem izvedenem upravnem postopku. Izpodbijana sodba se do tega ni opredelila.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, UPB3, Ur. l. RS, št. 73/07 s spremembami). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje je pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je v skladu s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke z dne 31. 8. 2017, s katero se je zavrnila pritožba zoper odločbo Centra za socialno delo A. z dne 25. 11. 2016. Center za socialno delo A. je z odločbo z dne 25. 11. 2016 odločil, da državna štipendija za C.C. v šolskem/študijskem letu 2016/2017 miruje in se ne izplačuje.

6. Pritožba uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta je podana, če je kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Takšne kršitve v predmetni zadevi s strani sodišča prve stopnje ni bilo. Pritožbeno sodišče v zvezi s tem ugotavlja, da je B.B. v zadevi C.C. in D.D. - pritožbo na odločbo Centra za socialno delo A. podala na zapisnik pri Centru za socialno delo A. in v svoji izjavi med drugim navedla, da se ne strinja z upoštevanimi dohodki. Kar povedano drugače pomeni, da se ni strinjala z dohodki in cenzusom, kakor ga je ugotovil Center za socialno delo A., tako pri C.C., kot pri D.D. Po drugi strani pa pritožbeno sodišče opozarja, da je socialni spor, spor v katerem pristojno socialno sodišče odloča o pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega upravnega akta. V okviru tega torej, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta zakonit ter da je izpodbijani upravni akt pravilen in zakonit. Torej o zadevi odloča meritorno in gre za spor polne jurisdikcije, ki ne zagotavlja zgolj sodnega nadzora nad zakonitostjo predhodne odločitve, ampak tudi nad pravilnostjo dokončne odločitve upravnega akta. Pri tem je dolžno sodišče v skladu z 61. členom ZDSS-1 popolnoma in po resnici ugotoviti sporna dejstva, od katerih je odvisna utemeljenost zahtevka. Utemeljenost zahtevka v predmetni zadevi pa je bila odvisna predvsem od pravilnega upoštevanja dohodkov tožnikove družine.

7. Pravna podlaga v predmetni zadevi je podana v določilih Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS, Ur. l. RS, št. 62/10 s spremembami). Do državne štipendije so po 23. členu ZUPJS upravičene osebe, ki izpolnjujejo pogoje po zakonu, ki ureja štipendiranje in po določilih ZUPJS. Torej pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo v preteklem letu pred vložitvijo vloge ne presega 56 % neto povprečne plače na osebo v istem obdobju. ZUPJS pri tem določa osebe, ki se upoštevajo poleg vlagatelja v 10. členu, v 11. členu določa osebe, ki se ne upošteva, v 12. členu so določila glede tega, kateri dohodek se upošteva, pri tem pa je način upoštevanja dohodka določen v 15. členu ZUPJS.

8. Tožena stranka je ugotovila, da družino v skladu z 10. členom ZUPJS sestavlja 5 oseb, ter da znaša povprečni mesečni dohodek na osebo 567,60 EUR, kar predstavlja 56,02 % povprečne plače na družinskega člana, ki je v letu 2015 znašala 1.013,23 EUR.

9. Sporno pri tem je, ali je bil pravilno upoštevan dohodek tožnikove mame B.B., iz naslova plač v višini 16.994,32 EUR in regresa v višini 1.317,22 EUR, ob sočasnem upoštevanju premoženja na varčevalnem računu B.B. pri E. v višini 1 EUR in 5.344,97 EUR. Višino teh denarnih sredstev, upoštevanih v okviru premoženja, tožena stranka ni zmanjšala, ker so bila ta denarna sredstva izkazana na varčevalnem računu, zaradi tega jih je štela za prihranke. Pri tem tožena stranka ni ugotavljala izvora teh denarnih sredstev na varčevalnem računu. Ali gre za sredstva, ki so del plače tekočega leta, kot tudi ne, od kdaj se ta sredstva nahajajo na varčevalnem računu. Tako je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je posledično mogoče, da je ista denarna sredstva toženka upoštevala dvakrat, in sicer kot dohodek oziroma prejemek B.B. in kot njeno premoženje oziroma prihranek, kar ni dopustno.

10. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da v zvezi s sredstvi na varčevalnih računih B.B., toženka dejansko stanje ni popolno ugotovila, v čemer sta izpodbijani odločbi tožene stranke nezakoniti ter mora po dopolnitvi ugotovitvenega postopka glede denarnih sredstev na varčevalnem računu tožena stranka o zadevi ponovno odločiti.

11. Pritožbeno sodišče tako ne more slediti pritožbenim navedbam, da se tekoči mesečni prilivi odštejejo od ugotovljenega stanja na bančnem računu in preostanek predstavlja neporabljena sredstva, torej prihranek. Pri ugotavljanju upravičenosti do državne štipendije se upošteva dohodek v celotnem preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge in torej gibanja sredstev na bančnem računu v celotnem koledarskem letu, ne pa posameznih mesecev. In je tako potrebno ugotoviti ali gre za prihranjena sredstva ne iz tekočega meseca, temveč za prihranjena sredstva iz dohodka v preteklem koledarskem letu, pred vložitvijo vloge. Ob tem, da je potrebno po drugi strani ugotavljati, od kdaj se sredstva na varčevalnem računu nahajajo. Samo na takšen način se lahko izključi, da se isto premoženje oziroma isti dohodek ne pojavlja in upošteva dvakrat pri upoštevanju cenzusa družine in torej tudi pravice do državne štipendije.

12. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi na katere mora paziti po uradni dolžnosti.