15. 12. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. in B. B., obeh iz Ž., ki ju zastopa odvetniška družba C., o. p., d. n. o., Z., na seji senata 5. decembra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 1433/2002 z dne 23. 6. 2005 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 1631/2000 z dne 5. 9. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča, s katero je to sodišče zavrnilo tožbo zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor, ki je potrdilo odločbo Urbanističnega inšpektorja, s katero je bilo odločeno, da sta pritožnika dolžna odstraniti nedovoljeno zgrajena prizidka.

2.Pritožnika navajata kršitev 14. in 33. člena Ustave. Navajata, da sta zgradila prizidek k stanovanjski hiši v izmeri 3.35 m x 8,50 m in nadstrešek v izmeri 4, 40 m x 2,40 m. Za to gradnjo naj ne bi pridobila gradbenega dovoljenja, vendar naj bi gradila na lastnem stavbnem zemljišču v skladu s soglasji sosedov. V ulici, kjer imata pritožnika objekt, naj bi bili postavljeni še večji objekti brez gradbenega dovoljenja, vendar pa v teh primerih naj inšpektor ne bi ukrepal. Z odstranitvijo objektov naj bi jima bilo poseženo v pravico do zasebne lastnine. Sama sporna gradnja naj bi pomenila minimalen poseg v prostor, zato naj bi bili odločitvi sodišč v neskladju z ustavnim načelom sorazmernosti.

B.

3.Očitek pritožnikov glede kršitve načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) izhaja iz njune primerjave z drugimi nezakonitimi gradnjami v isti ulici, kjer bivata pritožnika, za katere ni bil uveden inšpekcijski postopek. Zatrjevana dejstva, tudi če so resnična, ne morejo pomeniti kršitve pravice pritožnikov do enakosti pred zakonom, ker bi morala pritožnika pred začetkom gradnje v skladu z Zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. – ZUN) pridobiti dovoljenje. Neutemeljen je tudi očitek pritožnikov o kršitvi pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave. To kršitev pritožnika vidita v izvršitvi izpodbijane odločbe. Izvršitev zakonite odločbe pa ne pomeni posega v zasebno lastnino, ki bi bil v neskladju z Ustavo.

4.Očitek pritožnikov, da je bilo z izpodbijanima sodbama kršeno načelo sorazmernosti (2. člen Ustave), v okviru postopka z ustavno pritožbo ni mogoče ocenjevati. V postopku z ustavno pritožbo Ustavno sodišče presoja le morebitne kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

5.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjujeta pritožnika, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan