Jedro

Bolniška odsotnost ali poslabšanje zdravstvenega stanja zakonitega zastopnika stranke samo po sebi še ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Zakoniti zastopnik tožene stranke je bil že devetič sprejet na CKP UPK, deveta hospitalizacija iz identičnih razlogov pa ne zadosti standardu nenadnega in nepredvidljivega nastopa bolezni.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II.Tožeča stranka sama nosi pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje z dne 3. 9. 2025.

2.Zoper navedeni sklep se je pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov ter predlagala spremembo izpodbijanega sklepa.

3.Tožeča stranka je 21. 10. 2025 vložila odgovor na pritožbo, ki je prepozen (pritožba je bila tožeči stranki vročena 3. 10. 2025, zadnji dan petnajstdnevnega roka za odgovor na pritožbo se je iztekel 20. 10. 2025), zato ga višje sodišče ni upoštevalo (drugi odstavek 344. člena ZPP). Priglasila je tudi stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo z nosilnimi razlogi, da bolniška odsotnost ali podobno poslabšanje zdravstvenega stanja zakonitega zastopnika tožene stranke samo po sebi ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Pojasnilo je, da mora v skladu s sprejetimi stališči v sodni praksi bolezen nastopiti nenadno in nepredvidljivo. Sodišče prve stopnje je na podlagi predloženih listin (odpustnega pisma) ugotovilo, da je bil zakoniti zastopnik tožeče stranke že devetič sprejet na CKP UPK. Deveta hospitalizacija iz identičnih razlogov po prepričanju sodišča ne zadosti standardu nenadnega in nepredvidljivega nastopa bolezni zakonitega zastopnika. V primeru pravne osebe se je v sodni praksi izoblikovalo stališče, da se od nje pričakuje, da tudi v primeru bolezni zakonitega zastopnika organizira poslovanje tako, da le-to poteka normalno. Sodišče prve stopnje je še ugotovilo, da bi tožena stranka hkrati s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje morala predložiti tudi dokazilo o plačilu dolžne takse, česar pa ni storila.

6.Kot izhaja iz podatkov v spisu, je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 5. 6. 2025 predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo. Tožena stranka je zoper navedeni sklep vložila pravočasno pritožbo, za kar ji je sodišče izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse za posebne pritožbe v znesku 33 EUR. Plačilni nalog je bil toženi stranki vročen preko pooblaščenca 7. 7. 2025. Tožena stranka je 22. 8. 2025 (ponovno) vložila predlog za podaljšanje roka za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu z dne 1. 7. 2025, v katerem je navedla, da odvetnik tožene stranke z direktorjem ni mogel vzpostaviti kontakta, ker je bil le-ta ponovno hospitaliziran na zaprtem oddelku psihiatrične klinike. Sodišče prve stopnje je pooblaščencu tožene stranke poslalo dopis s pojasnilom, da je 15 dnevni rok za plačilo sodne takse, določen v 34. členu Zakona o sodnih taksah - ZST-1, zakonski rok in zato nepodaljšljiv. Tožena stranka je 3. 9. 2025 ponovno vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrnilo.

7.Zakon o pravdnem postopku - ZPP v prvem odstavku 116. člena določa, da če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišča na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje, če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka. V četrtem odstavku 117. člena ZPP je določeno, da če se predlaga vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka, mora predlagatelj obenem, ko vloži predlog, opraviti tudi zamujeno dejanje.

8.Sodišče prve stopnje pravilno poudarja, da bolniška odsotnost ali poslabšanje zdravstvenega stanja zakonitega zastopnika stranke samo po sebi še ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Pritožnik ne izpodbija za odločitev bistvene ugotovitve, da je bil zakoniti zastopnik tožene stranke že devetič sprejet na CKP UPK za varno vzpostavitev abstinence in da deveta hospitalizacija iz identičnih razlogov ne zadosti standardu nenadnega in nepredvidljivega nastopa bolezni. Takšnemu zaključku višje sodišče v celoti pritrjuje. Prav tako je pravilno stališče izpodbijanega sklepa, da se od pravne osebe pričakuje, da tudi v primeru bolezni zakonitega zastopnika organizira poslovanje tako, da le-to poteka normalno. Kot pa izhaja iz podatkov v spisu, je pravilna tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka ob vložitvi pritožbe zoper sklep, s katerim je bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnjen, dolžne takse za posebno pritožbo po plačilnem nalogu z dne 1. 7. 2025 ni plačala. Tega v pritožbi niti ne zatrjuje (v pritožbi zatrjevano plačilo sodne takse za pritožbo se ne nanaša na plačilni nalog z dne 1. 7. 2025, pač pa na sodno takso za napoved pritožbe zoper sodbo po plačilnem nalogu z dne 25. 3. 2025). Zato ne drži pritožbeno zatrjevanje, da je tožena stranka skupaj s predlogom opravila tudi zamujeno dejanje.

9.Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP), pri čemer je presojalo le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

10.Tožeča stranka sama nosi pritožbene stroške prepozno vloženega odgovora na pritožbo.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 116, 116/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.