Jedro

Sodišče pri imenovanju članov upniškega odbora ni dolžno preizkušati, ali so podatki v seznamu dolžnika o imetnikih navadnih terjatev in višini le-teh pravilni.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče oblikovalo upniški odbor, ki ima pet članov in vanj imenovalo upnike: - S., ….., Maršalovi otoki, - D. d.o.o., ….., Ljubljana, - T. d.d., ….., Brežice, - H. d.o.o., ….., Koper in - J., ….., Koper.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil upnik D. d.o.o. „iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena ZPP.“ Iz vsebine pritožbe in predloga, da se „največjega upnika“ S. (v nadaljevanju: S.) razreši kot člana upniškega odbora, pa je razvidno, da se pritožuje le zoper imenovanje S. za člana upniškega odbora.

3. V odgovoru na pritožbo je dolžnik predlagal zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V postopku prisilne poravnave mora sodišče za člane upniškega odbora imenovati upnike, ki so imetniki navadnih terjatev do dolžnika v najvišjem skupnem znesku na podlagi seznama iz 3. točke prvega odstavka 142. člena ZFPPIPP (drugi odstavek in 1. točka tretjega odstavka 80. člena ZFPPIPP). Ko je prvostopenjsko sodišče imenovalo člane upniškega odbora, je izhajalo iz takega seznama upnikov z navadnimi terjatvami do dolžnika, ki ga je sodišču posredoval upravitelj dne 7. 2. 2017 (p.d. 27). Sodišče namreč pri imenovanju članov upniškega odbora po 80. členu ZFPPIPP ni dolžno preizkušati, ali so podatki v seznamu dolžnika o imetnikih navadnih terjatev in višini le-teh pravilni. Poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika (katerega del je tudi seznam navadnih terjatev po velikosti skupnega zneska terjatev posameznega upnika) mora namreč revidirati revizor. Prvostopenjsko sodišče zato ob imenovanju članov upniškega odbora tudi nima razloga za ponovno preverjanje pravilnosti izkazanih knjigovodskih podatkov.

6. Pritožnik pa v pritožbi izpostavlja obstoj okoliščin, ki po njegovem mnenju kažejo, da je terjatev upnika S. prirejena. Pri tem se sklicuje na ugotovitve iz pritožbi priloženega izvedenskega mnenja izvedenke V.V. o neskladnosti med računom in pogodbo glede zapadlosti terjatve ter nastanka oziroma nenastanka terjatve, ki jih je pritožbeno sodišče presojalo kot del trditvene podlage pritožnika.

7. Že iz navedenega izvedenskega mnenja pa izhaja, da je izvedenka presojala pravilnost knjiženja terjatve upnika S. iz Pogodbe o poslovnem sodelovanju med dolžnikom in S. z dne 6. 1. 2016 (v nadaljevanju: Pogodba) po stanju na dan 31. 3. 2016 in ne po stanju na dan 30. 9. 2016, ki je v predmetnem postopku prisilne poravnave relevanten presečni dan računovodskih izkazov po 1. točki prvega odstavka 142. člena ZFPPIPP. Iz navedenega izvedenskega mnenja pa celo izhaja, da je po Pogodbi S. upravičena do nagrade v višini 670.000,00 EUR v primeru, da si dolžnik v sezoni 2015/2016 zagotovi obstanek v Prvi ligi T., da na dan 31. 3. 2016 pogoji za to nagrado po Pogodbi še niso bili izpolnjeni, ker ni bilo mogoče presoditi, ali bo dolžnik v ligi obstal in da je bilo to znano šele maja 2016, ko je dolžnik dejansko obstal v ligi, kar je pogoj za pripoznanje obveznosti dolžnika do S.. Ob povednem se izkaže, da vsaj za 670.000,00 EUR terjatev upnika S. do dolžnika že navedeno izvedensko mnenje nastanka te terjatve do začetka postopka prisilne poravnave ne negira. Čim pa je tako, se že samo z navedenim zneskom terjatve upnik S. uvršča med pet največjih upnikov z navadnimi terjatvami do dolžnika.

8. Pritožnik pa uveljavlja pri upniku S. tudi obstoj ovire za članstvo v upniškem odboru po 2. točki drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP. Navaja, da je bil zakoniti zastopnik upnika S. A. A. tudi športni direktor dolžnika, kar glede na statut dolžnika pomeni poslovodno funkcijo.

9. Po 2. točki drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP za člana upniškega odbora ne more biti imenovan upnik, ki je v zadnjih dveh letih pred uvedbo postopka zaradi insolventnosti opravljal funkcijo člana poslovodstva ali organa nadzora ali prokurista insolventnega dolžnika. Da je bil pooblaščeni predstavnik družbe S. pri podpisu Pogodbe A. A., priznava v odgovoru na pritožbo tudi dolžnik. Oporeka pa trditvi pritožnika, da je bil A. A. tudi poslovodni organ dolžnika in s tem njegov zakoniti zastopnik, ker po temeljnem aktu dolžnika le-tega zastopa zakoniti zastopnik društva, ki je tudi edina poslovodna funkcija v dolžniku, te pa P. pri dolžniku nikoli ni opravljal. 10. Dolžnik je organiziran v statusnopravni obliki društva. Način upravljanja, zastopanje in delovanje društva ter druga za društvo pomembna vprašanja po 9. členu Zakona o društvih (ZDru-1) določa temeljni akt društva. Obvezen organ društva je po prvem odstavku 13. člena ZDru-1 zbor članov, po 5. členu v zvezi s tretjim odstavkom 8. člena pa tudi zastopnik društva, društvo pa si lahko v temeljnem aktu določi tudi druge organe, v takem primeru pa mora določiti tudi njihovo sestavo, pristojnosti, odgovornosti, način sprejemanja odločitev, medsebojna razmerja, mandatno dobo ter način izvolitve oziroma imenovanja in razrešitve članov (tretji odstavek 13. člena Zdru-1).

11. Da bi pritožbeno sodišče lahko presodilo utemeljenost pritožnikovega uveljavljanja ovire za imenovanje upnika S. v upniški odbor, bi torej pritožnik moral predložiti vsaj statut dolžnika, iz katerega bi bila razvidna notranja organizacija in ustroj dolžnika ter posameznih organov dolžnika. Obstoja ovire za članstvo upnika S. v upniškem odboru torej pritožnik ni uspel izkazati.

12. Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).