Jedro

Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti.

Zatrjevane in neizkazane zelo hude posledice izpodbijanega opomina zaradi kršitev pravil revidiranja izhajajo iz ureditve po ZRev-2, ne pomenijo zalo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju revidentka) zoper odločbo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem (v nadaljevanju Agencija), št. 10.00-18/2014-2 z dne 15. 9. 2014. Z njo je bil revidentki izrečen opomin zaradi kršitev pravil revidiranja. Revidentki je bilo tudi naloženo povrniti stroške postopka.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje pritrdilo odločitvi in razlogom tožene stranke v njeni izpodbijani odločbi ter kot neutemeljene zavrnilo tožbene ugovore.

3. Zoper navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je revidentka vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Revizijo utemeljuje z bistvenimi kršitvami določb postopka v upravnem sporu in zmotno uporabo materialnega prava. Predlaga, da naj Vrhovno sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi oziroma podredno, da izpodbijano sodbo v celoti razveljavi ter zadevo vrne v novo sojenje, toženi stranki pa v vsakem primeru naloži plačilo stroškov tega postopka v višini, ki jo odmeri sodišče, v roku 15 dni po vročitvi sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje.

K I. točki izreka:

4. Revizija ni dovoljena.

5. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden od tam navedenih pogojev. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju teh pogojev na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnosti tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi za to so pojasnjeni v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

6. Revizija po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 212/2008 z dne 4. 11. 2010, X Ips 85/2009 z dne 19. 8. 2010 in X Ips 148/2010 z dne 19. 8. 2010) mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.

7. Revidentka v tem smislu zatrjuje, da je opomin sankcija, ki se vpiše v javno dostopen register, ki ga vodi Slovenski inštitut za revizijo in se nahaja tudi na spletnih straneh. Veljavna ureditev po Zakonu o revidiranju (v nadaljevanju ZRev-2) ne predvideva možnosti izbrisa izrečene sankcije iz registra. Izrečeni opomin bo tako do konca revidentkine profesionalne kariere krnil njen strokovni ugled in vplival na njeno poslovanje. Izrečen opomin je namreč lahko razlog za to, da revidentka ne bo mogla sodelovati v postopkih javnega naročanja, saj je med pogoji pogosto določeno, da sankcionirani revizor ne more kandidirati oziroma se mu odbijejo točke.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča s svojimi navedbami ni izkazala zelo hudih posledic. Revidentka še vedno lahko opravlja svojo dejavnost v okviru svoje izobrazbe, poklica in specializiranosti. Navedb, da ji bo lahko onemogočeno oziroma oteženo sodelovanje v postopkih javnega naročanja, pa revidentka ne konkretizira. Ne navede na primer kako pogosto je določen pogoj nesankcioniranosti, koliko prihodkov ustvari preko poslov javnega naročanja in kaj bi morebitna izguba teh poslov pomenila za njeno opravljanje dejavnosti. Opisane posledice, ki izhajajo iz ureditve po ZRev-2, torej ne pomenijo zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Vprašanje ustavne skladnosti zakonske ureditve, po kateri je vpis sankcije v register trajen zaradi česar gre po revidentkinem mnenju za nesorazmeren poseg v njene pravice, pa ne predstavlja razloga iz katerega bi lahko bila revizija dovoljena po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. To vprašanje tudi ni povezano s predmetom odločanja v tem postopku, ki se nanaša na sam izrek opomina in ne na njegov morebitni, prihodnji izbris.

9. Ker uveljavljani pogoji za dovoljenost revizije niso izkazani, je moralo Vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavreči na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

10. Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena Zakona o pravdnem postopku in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).