Jedro

Kot posledica ugotovljene duševne motnje je ugotovljeno, da je pri pridržani osebi v trenutkih povišane vznemirjenosti ob impulzivnosti in depresivni motnji hudo motena presoja realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja. Vse to se kaže v krajevni neorientiranosti, v nejemanju zdravil za epilepsijo ter v zlorabi alkohola in marihuane.

Izrek

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se (I.) A. A. (v nadaljevanju: »pridržana oseba« ali »pridržani«) omeji pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov in (II.) da se ga do 4. 1. 2023 zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične klinike X. 2. Zoper sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožila odvetnica B. B., ki predlaga, da se sklep razveljavi, pridržano osebo pa izpusti.

Meni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za pridržanje. Na dan sprejema ni bilo nobenega elementa hujšega ogrožanja življenja in zdravja pridržane osebe, saj sta on in njegova mati samo opisala družinski prepir, kar pa ne opravičuje tako hudega posega, kot je prisilna hospitalizacija. Hujšega ogrožanja zdravja in življenja ne potrjuje niti to, da je šel pridržani na dan pridržanja zvečer na streho Supernove, s seboj vzel Airsoft pištolo in 3 majhne nožičke, ki ne presegajo človeške dlani, ter da je naredil nekaj požirkov viskija s kokakolo.

Tudi to, da naj bi pridržani na silo pridobil denar od neznanca, 25× poskušal s samomorom, zlorabljal alkohol, THC in nepredpisane tablete, se prerival z bratom in očetom, opuščal jemanje zdravil ter zataval v C., niso okoliščine, ki bi povzročale pri pridržanem hujšo nevarnost za življenje in zdravje. Nekatere od teh ugotovitev so tudi le domneva— npr. da pridržana oseba uživa alkohol na nevaren način, da uživa nepredpisane tablete. Pritožba priznava, da pridržana oseba res uživa THC (kakšen joint na dva večera), saj mu naj bi nevrolog povedal, da je to bolje kot alkohol. Alkohola očitno ne uživa v večjih količinah, saj na dan pridržanja ni nihče opazil ali z analizo potrdil njegove alkoholiziranosti. Pridržani je sam pojasnil, da na strehi Supernove ni bil bolj ogrožen kot sicer. Pridržani je do svojega ravnanja po mnenju pritožbe kritičen, saj je začel prostovoljno obiskovati psihologa in se udeleževati srečanj pri projektu Človek. Poleg tega pritožba poudarja, da je pridržana oseba hospitalizirana prvič.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku'1 (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku2 (v nadaljevanju: ZNP-1) ter 30. členom Zakona o duševnem zdravju3 (v nadaljevanju: ZDZdr) pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, po uradni dolžnosti pa pri tem pazi na v citirani zakonski določbi navedene bistvene kršitve določb pravdnega postopka in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. V tej zadevi gre za postopek po ZDZdr, ki ureja sprejem na zdravljenje v psihiatrični bolnišnici brez privolitve v nujnih primerih. Ker gre za hud poseg v več ustavnih pravic,4 morajo biti za izrek takšnega ukrepa zdravljenja kumulativno izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr5 ob hkratni izpolnitvi pogoja iz 53. člena ZDZdr.6 Šele če so izpolnjeni vsi ti pogoji, zadržanje na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici brez privolitve prestane test sorazmernosti posega v ustavne pravice.7 Namen prisilnega pridržanja in zdravljenja v psihiatrični bolnišnici je v odvrnitvi nevarnosti, ki jo bolnik zaradi bolezni lahko povzroči bodisi sebi, bodisi drugim, pa tudi, da se odpravijo razlogi, zaradi katerih je pridržanje odrejeno.

6. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu natančno obrazložilo obstoj vseh treh pogojev iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr in dodatnega pogoja iz 53. člena ZDZdr. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z ugotovitvami izvedenke psihiatrične stroke podprtim materialnopravnim zaključkom sodišča prve stopnje.

7. Tako je na podlagi izvedeniškega mnenja ugotovljeno, da pri pridržani osebi obstaja psihoorganska spremenjenost in depresivna motnja vsaj zmerne stopnje ob znani epilepsiji. Kot posledica tako ugotovljene duševne motnje je ugotovljeno, da je pri pridržani osebi v trenutkih povišane vznemirjenosti ob impulzivnosti in depresivni motnji hudo motena presoja realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, se vse to kaže v krajevni neorientiranosti,8 v nejemanju zdravil za epilepsijo (česar pritožba ne zanika) ter v zlorabi alkohola in marihuane. Pritožba priznava, da pridržana oseba uživa THC, nasprotuje pa ugotovitvi glede zlorabe alkohola, vendar takšno ugotovitev potrjuje izvedenka in izpovedbe svojcev pridržane osebe. Opisano potrjuje obstoj pogoja iz 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Glede uživanja THC pritožba navaja, da naj bi pridržani osebi nevrolog povedal, da je to bolje kot uživanje alkohola, vendar je to povsem pavšalna trditev in je ni mogoče preveriti, saj iz nje niti ni jasno, kdaj in kje naj bi to nevrolog povedal pridržani osebi niti kdo naj bi bil ta nevrolog.

8. Tudi ugotovitvi, da z opisanim ravnanjem pridržana oseba ogroža svoje življenje in zdravje, pritožbeno sodišče pritrjuje. Ugotovljeno je namreč bilo, da je zaradi nejemanja zdravil za epilepsijo, jemanja nepredpisanih zdravil,9 zlorabe alkohola in marihuane v zadnjih štirih mesecih doživel 4 grand mal epileptične napade (pred tem jih 2 leti ni imel), od katerih vsak v možganih povzroči nepovratne strukturne spremembe in osebo invalidizira, prav tako pa oseba, če ob takšnem napadu nekontrolirano pade, tudi na ta način ogroža svoje življenje in zdravje (npr. padec v prometu). Življenje in zdravje pridržanega je v obravnavanem primeru hudo ogroženo tudi zaradi pri pridržanem ugotovljene samomorilne ogroženosti.10 Vse to potrjuje obstoj pogoja iz 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr.

9. Končno je izvedenka pojasnila (sodišče prve stopnje pa se na to njeno ugotovitev sklicuje), da zaradi nekritičnosti pridržanega do njegove bolezni druge oblike zdravljenja ne bi bile primerne in da ga je treba nujno pridržati za čas, ki je potreben, da se izpelje potrebna diagnostika in uvede medikamentozna terapija. Pritožbeno sodišče se strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da na nekritičnost kaže tudi izpovedba pridržanega, da soglasja za zdravljenje ne bo podpisal, ker gre na zabavo.

10. Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, pritožbenih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, pa tudi ni našlo, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1 in 30. členom ZDZdr). Do trenutka odločanja o pritožbi še ni iztekel pritožbeni rok za pridržano osebo, zato pritožbeno sodišče v tem trenutku še ni odločilo o potrditvi izpodbijanega sklepa, saj bo zaradi morebitne pritožbe pridržane osebe sklep lahko predmet ponovnega pritožbenega preizkusa.

11. O priglašenih stroških pritožbenega postopka pritožbeno sodišče ni odločilo, saj glede na določilo 51. člena ZDZdr to niso stroški, ki bi jih moral nositi kateri od udeležencev tega postopka, ampak bodo kriti iz sredstev sodišča (68.člen ZDZdr). O njih bo zato odločilo sodišče prve stopnje s posebnim sklepom.

1 Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami in dopolnitvami. 2 Uradni list RS, št. 16/2019. 3 Uradni list RS, št. 77/2008 s spremembami in dopolnitvami. 4 Gre za posege v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave RS), v pravico do varstva duševne integritete (35. člen Ustave RS) in v pravico do prostovoljnega zdravljenja (tretji odstavek 51. člena Ustave RS). 5 Prvi odstavek 39. člena ZDZdr določa pogoje za prisilno pridržanje: »Zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve je dopustno, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: če ogroža svoje življenje ah življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ah drugim, če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in če navedenih vzrokov in ogrožanja iz prve in druge alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ah z nadzorovano obravnavo).« 6 53. člen ZDZdr določa, da se ukrep prisilnega pridržanja izreče, kadar je zaradi narave duševne motnje osebe nujno potrebno, da se ji omeji svoboda gibanja oziroma preprečijo stiki z okolico, še preden se izpelje postopek za sprejem brez privolitve iz 40. do 52. člena tega zakona. 7 Z Ustavo RS zagotovljene človekove pravice niso neomejene. Ustava RS dopušča, zakon pa ureja, kdaj je mogoč odvzem prostosti (drugi odstavek 19. člena Ustave RS) in kdaj je dopusten poseg v pravico do prostovoljnega zdravljenja (tretji odstavek 51. člena Ustave RS). 8 Pridržani je tako npr. v supergah v decembru ob 16h taval po C. ter odšel z Airsoft pištolo in tremi noži na streho Supernove. 9 Temu pritožba nasprotuje, a je to dejstvo ugotovila in potrdila izvedenka (zdravila Klonozepan), o tem pa je izpovedala tudi mati pridržane osebe. 10 O tem je sam izpovedal, da si je že 26x hotel vzeti življenje.