Jedro

Ker so bile terjatve tako iz naslova regresa za leto 1995 kot jubilejne nagrade ugotovljene v času po potrjeni prisilni poravnavi nad toženo stranko, zanje veljajo pogoji prisilne poravnave. V skladu z določbo 3. odst. 59. člena ZPPSL ima prisilna poravnava pravni učinek tudi glede terjatev, ki se naknadno ugotovijo. Zato bi moralo sodišče po določbi 3. tč. 64. člena ZPPSL, potem ko je ugotovilo obstoj tudi ostalih vtoževanih tožničinih terjatev, te naložiti v plačilo toženi stranki v skladu s pogoji iz potrjene prisilne poravnave.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu v 1. in 3. tč. izreka delno spremeni tako, da se za besedo - plačila doda: "pod pogoji iz sklenjene prisilne poravnave.". V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožnici izplačati regres za letni dopust za leto 1995 v neto znesku 73.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.8.1995 dalje do plačila (1. tč. izreka), da ji je dolžna izplačati regres za letni dopust za leto 1996 v neto znesku 72.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.8.1996, pod pogoji iz sklenjene prisilne poravnave po sklepu Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. St ../98 z dne ...2000 (2. tč. izreka), da ji je dolžna plačati jubilejno nagrado za 20 let delovne dobe v znesku 58.711,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.1.1997 dalje do plačila (3. tč. izreka) in da ji je dolžna plačati sodno takso za tožbo in sodbo v znesku 12.525,00 SIT (4. tč. izreka). Tožena stranka se je pritožila zoper sodbo glede odločitve v 1. in 3. tč. izreka, ki se nanaša na plačilo regresa za letni dopust za leto 1995 in plačilo jubilejne nagrade iz razloga zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja po 2. tč. 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99). Navaja, da dolguje tožnici za leto 1995 regres le v višini 3/4, preostali del regresa pa prejšnji delodajalec, kar se je zavezal s pisnim sporazumom. Nadalje meni, da bi moralo sodišče tako glede odločitve o plačilu navedenega regresa kot tudi jubilejne nagrade upoštevati določbo 64. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL - Ur. l. RS, št. 67/93 in 39/97), saj je lahko zavezana za plačilo takšnih terjatev le v skladu s pogoji sklenjene prisilne poravnave. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi in sodbo v izpodbijanem delu ustrezno spremeni oz. vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožba je delno utemeljena. Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter zmotno uporabo materialnega prava (2. odst. 350. člena ZPP). Pritožbeno sodišče soglaša z odločitvijo, da je tožena stranka dolžna tožnici izplačati celoten regres za letni dopust za leto 1995, do katerega je upravičena v skladu z določbami splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. Tožena stranka v zvezi z obveznostjo o plačilu le delne višine regresa ni dokazala, da je glede tega obstajal dogovor med njo in družbo, iz katere je bila prerazporejena tožnica. V tej zvezi ni predložila nikakršnega pisnega dogovora, čeprav je dokazno breme na njeni strani (212. člena ZPP). Zato je imelo sodišče prve stopnje v skladu z določbo 215. člena ZPP podlago, da je priznalo tožnici za leto 1995 celotno višino vtoževanega regresa za letni dopust. Nadalje je sodišče prve stopnje pravilno odločilo tudi o zahtevku za plačilo jubilejne nagrade, katero pravico je tožnica izpolnila v letu 1997. Zato v tem obsegu v zvezi z navedenima odločitvama pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče pa utemeljeno opozarja, da bi moralo sodišče upoštevati sklenjeno prisilno poravnavo nad toženo stranko po sklepu Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. St ../98 z dne ...2000 pri vseh tožničinih vtoževanih terjatvah in ne samo pri odločitvi o plačilu regresa za letni dopust za leto 1996. Ker so bile terjatve tako iz naslova regresa za leto 1995 kot jubilejne nagrade ugotovljene v času po potrjeni prisilni poravnavi nad toženo stranko, ima v skladu z določbo 3. odst. 59. člena ZPPSL takšna poravnava pravni učinek tudi glede terjatev, ki se naknadno ugotovijo. Zato bi moralo sodišče po določbi 3. tč. 64. člena ZPPSL potem, ko je ugotovilo obstoj tudi ostalih vtoževanih tožničinih terjatev, te naložiti v plačilo toženi stranki v skladu s pogoji iz potrjene prisilne poravnave. Sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi ni v celoti upoštevalo navedeno zakonsko določbo in je tako zmotno uporabilo materialno pravo. Zato je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 4. tč. 358. člena ZPP v tem obsegu ugodilo pritožbi in v izpodbijanem delu v 1. in 3. tč. izreka sodbe delno spremenilo odločitev tako, da je pri odločitvi plačila regresa za letni dopust za leto 1995 in plačila jubilejne nagrade iz leta 1997 v tem delu dodalo, da je tožena stranka dolžna iz teh naslovov priznana zneska poravnati tožnici pod pogoji prisilne poravnave po sklepu Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. St ../98 z dne ...2000, kot je to razvidno iz izreka te sodbe. V preostalem pa je zavrnilo pritožbo in v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.