Jedro

Iz določbe drugega odstavka 57.c člena ZP-1 izhaja, da zahteva za sodno varstvo ni dovoljena, če storilec znesek polovične globe plača v roku za napoved zahteve za sodno varstvo.

Storilki sta v roku za napoved zahteve za sodno varstvo napovedali zahtevo za sodno varstvo, nato pa sta šele po izteku roka za napoved plačali celotno izrečeno jima globo. Plačilo globe v celotnem (in ne le polovičnem) znesku po prepričanju pritožbenega sodišča dodatno kaže na to, da storilki nista imeli namena izkoristiti ugodnosti, ki jo ponuja zakon, to je plačati polovično globo ter se s tem odpovedati zahtevi za sodno varstvo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedeno odločbo o prekršku je prekrškovni organ storilkama spoznal za odgovorni storitve prekrška po 1. alineji prvega odstavka 23. člena Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1) in je storilki pravni osebi na podlagi prvega odstavka 23. člena ZPDZC-1 izrekel globo v višini 5.000,00 EUR, storilki odgovorni osebi pa je na podlagi drugega odstavka 23. člena ZPDZC-1 izrekel globo v višini 500,00 EUR. Naložil jima je še plačilo sodne takse, in sicer pravni osebi v višini 500,00 EUR, odgovorni osebi pa v višini 50,00 EUR. Zoper odločbo o prekršku sta storilki po zagovorniku vložili zahtevo za sodno varstvo, ki pa jo je Okrajno sodišče v Kranju s sklepom ZSV 318/2022 z dne 15. 4. 2025 zavrglo kot nedovoljeno in storilkama naložilo plačilo sodne takse, vsaki v znesku po 50,00 EUR.

2.Proti sklepu se pravočasno pritožujeta storilki po zagovorniku, in sicer zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekršku ter kršitve materialnih določb Zakona o prekrških (ZP-1). Navajata, da je bila v predmetni zadevi 13. 9. 2022 izdana odločba o prekršku, da sta storilki v roku za napoved zahteve za sodno varstvo, ki se je iztekel 21. 9. 2022, dne 20. 9. 2022 napovedali zahtevo za sodno varstvo ter da sta storilki nato 27. 9. 2022 v celoti plačali globo in sodno takso. Navajata, da je sodišče odločitev oprlo na določbo 57.c člena ZP-1, ki pa ne predstavlja ustrezne pravne podlage za sprejeto odločitev, saj navedeni člen ureja pravico do plačila polovične globe in posledice, ki jih ima plačilo polovične globe na upravičenost do zahteve za sodno varstvo. Storilki pa nista plačali polovične globe, prav tako globa ni bila plačana pred iztekom roka za napoved zahteve za sodno varstvo, ampak kasneje, ko je bila napoved zahteve za sodno varstvo že vložena in hkrati po izteku roka za njeno napoved, torej nista bila izpolnjena oba pogoja iz drugega odstavka 57.c člena ZP-1. Določba 57.c člena ZP-1 kršitelju omogoča plačilo polovične globe, če ne vloži zahteve za sodno varstvo in zgolj plačilo polovične globe ima za posledico izgubo pravice do vložitve zahteve za sodno varstvo, takšna je bila tudi vsebina pravnega pouka v odločbi o prekršku z dne 13. 9. 2022. Določba 57.c člena ZP-1 konkretne situacije ne ureja, zato ne more predstavljati podlage za odločitev v tej zadevi. Pritožbenemu sodišču predlagata, da pritožbi ugodi, sklep razveljavi in s sodbo odloči o zahtevi za sodno varstvo oziroma sklep razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje. Priglašata nagrado in stroške za sestavo pritožbe.

3.Na pritožbo je pravočasno odgovoril prekrškovni organ in navedel, da se strinja s stališčem sodišča, da je s plačilom globe, ne glede na to, da je bilo plačilo izvršeno v celoti in po vložitvi napovedi zahteve za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku, pravica storilk do sodnega varstva ugasnila.

4.Pritožba je utemeljena.

5.V razlogih izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje navedlo, da je prekrškovni organ storilkama izdal odločbo o prekršku zaradi prekrška po 1. točki prvega odstavka 23. člena ZPDZC-1 in da sta storilki vložili zahtevo za sodno varstvo, v kateri storitev očitanega prekrška zanikata; da je prekrškovni organ sodišče obvestil, da je pravna oseba 27. 9. 2022 poravnala globo v višini 5.000,00 EUR, odgovorna oseba pa je istega dne poravnala globo v višini 500,00 EUR, storilki pa sta v celoti poravnali tudi sodno takso; da sta se storilki s tem, ko sta izrečeno globo poravnali v celoti, odpovedali prej vloženi napovedi zahteve za sodno varstvo in kasneje vložena zahteva za sodno varstvo ni dovoljena, o čemer sta bili tudi poučeni v odločbi o prekršku brez obrazložitve; v zvezi z navedbami storilk v vlogi z dne 17. 3. 2025, da plačilo globe in sodne takse za predmetni postopek ni relevantno, saj je bila globa plačana v celoti po izteku roka za napoved zahteve za sodno varstvo, pa je pojasnilo, da je dan plačila globe relevanten le pri presoji upravičenosti plačila polovične globe in da ker sta v konkretnem primeru storilki globo poravnali v celoti in odločba o prekršku na dan plačila globe še ni bila pravnomočna zaradi vložene napovedi zahteve za sodno varstvo, je pravica storilk zahtevati sodno varstvo zaradi dejstva plačila globe ugasnila, v zvezi s čimer se je sklicevalo na 57.c člen ZP-1 in je njuno zahtevo za sodno varstvo v skladu s 64. členom ZP-1 zavrglo.

6.V pritožbi zagovornik storilk utemeljeno uveljavlja, da za sprejeto odločitev sodišča prve stopnje v ZP-1 ni ustrezne pravne podlage. Plačilo globe po odločbi o prekršku ureja drugi odstavek 57.c člena ZP-1. Ta določa: "Kršitelj, ki ne napove zahteve za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku, plača polovični znesek globe v roku osmih dni po izteku roka za napoved zahteve za sodno varstvo. Če plača polovično globo pred iztekom roka za napoved zahteve za sodno varstvo, zahteva za sodno varstvo zoper odločbo ni dovoljena, razen, če je v skladu z določbami tega zakona globo moral plačati pred iztekom roka za napoved zahteve za sodno varstvo." V konkretnem primeru sta storilki v roku za napoved zahteve za sodno varstvo napovedali zahtevo za sodno varstvo, nato pa sta po izteku roka za napoved zahteve za sodno varstvo plačali celotno izrečeno jima globo in celotni znesek naložene jima sodne takse. Iz zgoraj citirane določbe drugega odstavka 57.c člena ZP-1 izhaja, da zahteva za sodno varstvo ni dovoljena, če kršitelj plača polovično globo pred iztekom roka za napoved zahteve za sodno varstvo. Kot pravilno uveljavlja zagovornik storilk, storilki nista plačali polovične globe (ampak celotno globo), niti je nista plačali pred iztekom roka za napoved zahteve za sodno varstvo (ampak po njegovem izteku).

7.Zmotno je tudi razlogovanje sodišča prve stopnje, da je dan plačila globe relevanten le pri presoji upravičenosti plačila polovične globe in ker sta v konkretnem primeru storilki globo poravnali v celoti in odločba o prekršku na dan plačila globe še ni bila pravnomočna zaradi vložene napovedi zahteve za sodno varstvo, je pravica storilk zahtevati sodno varstvo zaradi dejstva plačila globe ugasnila. Takšno pravilo, da zahteva za sodno varstvo ni dovoljena, če kršitelj plača polovično globo pred pravnomočnostjo, vsebuje namreč določba prvega odstavka 57.c člena ZP-1, ki pa je v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti, saj slednja ureja plačilo globe, izrečene s plačilnim nalogom, medtem ko je bila storilkama globa izrečena z odločbo o prekršku, plačilo globe po odločbi o prekršku pa ureja drugi odstavek 57.c člena ZP-1.

8.Tudi pravni pouk v odločbi o prekršku je bil, tako kot vsebina drugega odstavka 57.c člena ZP-1, jasen in razumljiv, in sicer, da storilec, ki ne napove zahteve za sodno varstvo v predpisanem roku 8 dni od vročitve odločbe o prekršku, plača polovični znesek izrečene globe, če jo plača v osmih dneh po izteku roka za napoved zahteve za sodno varstvo; če plača pred iztekom roka za napoved, zahteva za sodno varstvo zoper odločbo ni dovoljena, razen če je v skladu z določbami tega zakona globo moral plačati pred iztekom roka za napoved zahteve za sodno varstvo. Iz povzetega tako jasno izhaja, da zahteva za sodno varstvo ni dovoljena v primeru, če storilec znesek polovične globe plača v roku za napoved zahteve za sodno varstvo. V konkretnem primeru sta storilki v roku za napoved zahteve za sodno varstvo napovedali zahtevo za sodno varstvo, nato pa sta šele po izteku roka za napoved plačali celotno izrečeno jima globo. Plačilo globe v celotnem (in ne le polovičnem) znesku po prepričanju pritožbenega sodišča dodatno kaže na to, da storilki nista imeli namena izkoristiti ugodnosti, ki jo ponuja zakon, to je plačati polovično globo ter se s tem odpovedati zahtevi za sodno varstvo.

9.Glede na navedeno je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo določbo 57.c člena ZP-1 in napravilo zmoten zaključek, da zahteva za sodno varstvo storilk ni dovoljena. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi osmega odstavka 163. člena ZP-1 v zvezi s 168. členom ZP-1 pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje, saj je za odločanje o zahtevi za sodno varstvo pristojno okrajno sodišče (drugi odstavek 60. člena ZP-1). V ponovljenem postopku bo moralo namreč sodišče prve stopnje vsebinsko odločiti o utemeljenosti zahteve za sodno varstvo, ki sta jo storilki po zagovorniku vložili zoper odločbo o prekršku.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o prekrških (2003) - ZP-1 - člen 57c, 57c/1, 57c/2, 60, 60/2, 64, 163, 163/8, 168

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.