Jedro

Sodišče si mora prizadevati, da se opravi fizična razdelitev solastne nepremičnine.

Glede na to, da je možna fizična delitev, za odločanje ni bistveno, da sporna nepremičnina bistveno izgubi na vrednosti.

Izrek

Pritožbi se deloma ugodi in se v izpodbijanem delu (tč. 1., 2., 3. in 5. izreka) razveljavi in zadeva vrne v tem obsegu v ponovno odločanje.

V ostalem se pritožba zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se opravi delitev solastnega premoženja hiše z zemljiščem parc. št. 65/3 vl. št. 724 k.o. ..., kjer je vknjižena solastniška pravica na A. Š. do 43/100 ter nasprotna udeleženca A. R. in A. R. za vsakega do 57/200 s prodajo in razdelitvijo izkupička po solastninskih deležih. Nasprotnemu udeležencu F. R. je naložilo, da je dolžan predlagateljici D. R. izročiti 10 komadov betonskih mrež in 100 m3 peska v roku 3 mesecev po pravnomočnosti sklepa. V ostalem delu je predlog D. R. zavrnilo. Nasprotnima udeležencema A. R. in A. R. je naložilo povrnitev stroškov v znesku 579,90 EUR.

Zoper tak sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožujejo nasprotni udeleženci, ki v pritožbi predlagajo, da pritožbeno sodišče ugodi njihovi pritožbi ter izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi navajajo, da sodišče ne povzema korektno mnenje izvedenca V. B.. Novi solastnik A. Š. ima interes čim več in čimprej iztržiti od ugodno prevzete nepremičnine bivših zakoncev R.. Če bi sodišče odločalo v skladu z zakonom in ugotavljalo upravičen interes mladoletnih nasprotnih udeležencev, bi ugotavljalo koliko bi znašalo izplačilo deleža A. Š.. Nasprotni udeleženec je po razvezi vlagal v stanovanjsko hišo in predlagateljica mu mora povrniti po sodbi 28.518,75 EUR. Gre za vezano in kompleksno razmerje skrbno načrtovano v škodo mladoletnih nasprotnih udeležencev, ki bi jih bilo najbolje reševati s kompenzacijami. Odsvojitev solastninskega deleža v nobenem primeru ne more biti v breme F. R. in njegovih mladoletnih otrok. Sodišče je kršilo zakon, ker ni pridobilo mnenja pristojnega centra za socialno delo. Nasprotni udeleženci so prepričani, da je možna tudi fizična delitev nepremičnine. Primarni zahtevek nasprotnih udeležencev je, da izplačajo solastnika in se pri izplačilu upoštevajo tudi obveznosti, ki jih ima predlagateljica D. R. do bivšega moža F. R..

Pritožba je deloma utemeljena.

Nasprotni udeleženci s pritožbo izpodbijajo sklep sodišča prve stopnje v celoti, čeprav v obrazložitvi pritožbe ne navajajo, v čem je nepravilna odločitev pod točko 4. izreka (razdružitev premičnin), zaradi tega je pritožba v tem delu neobrazložena in vsled tega neutemeljena.

Postopek za delitev stvari urejajo določbe členov 70. do 75. Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Splošno velja, da so interesi udeležencev v postopku razdružitve solastnine najbolje varovani takrat, kadar vsi dobijo delež stvari v naravi in v sorazmerju z solastninskimi deleži. Zato SPZ poudarja dolžnost sodišča, da si prizadeva za fizično delitev stvari in da solastniki dobijo tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, vendar tega izhodišča pri delitvi sporne nepremičnine ne upošteva. Protispisni in v nasprotju z izvedeniškim mnenjem V. B. so zaključki sodišča prve stopnje, da fizična delitev sporne stanovanjske hiše ni možna in da hiša s predelavo bistveno izgubi na vrednosti, zlasti ob tem, ko nasprotni udeleženec predlaga, da se mu dodeli enota A, za katero so predvideni večji stroški za ureditev, kot za enoto B, ki bi pripadala predlagatelju (stroški preureditve 1.500,00 EUR). Pravno zmotni in napačni so nadaljnji zaključki sodišča prve stopnje, da delitev na tri enote ni možna, saj take delitve ne zahteva nihče, saj gre samo za delitev med predlagateljem na eni strani in nasprotnim udeležencem na drugi strani. Glede na to, da je možna fizična delitev, za odločanje ni bistveno, da sporna nepremičnina bistveno izgubi na vrednosti kot zmotno navaja sodišče prve stopnje, sklicujoč se na subjektivno mnenje izvedenca. Pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje ni ugotavljalo interesa mladoletnih nasprotnih udeležencev. Neutemeljeno pa pritožba opozarja na vezano in konfliktno poslovno razmerje in na obstoj terjatve F. R. nasproti prvotni predlagateljici D. R. v znesku 28.518,75 EUR, saj slednja nista več stranki razdružitve sporne nepremičnine.

Glede na navedeno je bilo pritožbi nasprotnega udeleženca delno ugoditi in v odločitvi o razdružitvi sporne nepremičnine sklep sodišča prve stopnje razveljaviti, v ostalem delu pa pritožbo zavrniti (premičnine) (člen 365. točka 3. in 2. ZPP). V novem odločanju bo moralo sodišče prve stopnje izhajati iz tega, da je delitev sporne stanovanjske hiše možna in glede na solastninske deleže ugotoviti, katera od strank mora doplačati in v kakšnem sorazmerju glede na velikost solastninskih deležev.