Jedro

Za nastop fikcije je odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka. Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka.

Vložena izvršba zaradi plačila denarnega zneska ni nujna zadeva v skladu s 83. členom ZS. V primeru vročitve pisanja v nenujni zadevi je položaj stranke varovan na način, da rok za opravo procesnega dejanja začne teči šele po izteku sodnega poslovanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo ugovor kot prepoznega. Ugotovilo je, da je zoper sklep o izvršbi, ki ga je prejel 13. 8. 2022, dolžnik vložil ugovor 24. 8. 2022, to je po preteku 8-dnevnega roka.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da ima sedež v manjšem kraju, kjer ob sobotah pošta ne dostavlja krajanom, dne 13. 8. 2022 pa je bila sobota. Pošta, kjer je sedež dolžnika, ob sobotah ne dela, kar je razvidno iz javnih objav delovnega časa. Ravno takrat so bile sodne počitnice in v tem času sodišče naj ne bi pošiljalo pisanj, razen v nujnih primerih. V času, ki ga sodišče navaja, je bila odgovorna oseba dolžnika na dopustu in ni mogla prejeti pisanja v imenu dolžnika. Pisanje je bilo prejeto v torek dne 16. 8. 2022, saj je bil 15. 8. 2022 praznik.

3. Upnik ni odgovoril na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sklep o izvršbi je bil dolžniku vročen s fikcijo, urejeno v 142. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Tretji in četrti odstavek omenjenega člena ZPP določata za primer, če vročitev po 140. členu tega zakona ni možna, se osebna vročitev fizični osebi opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti v kraju njegovega stanovanja, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in na pisanju, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku, ter se podpiše. Vročitev po prejšnjem odstavku se šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Namesto naslovnika lahko pisanje dvigne oseba, ki jo je naslovnik na pošti pooblastil kot pooblaščenca za dvig pisanj, če je pooblastilo deponirano na pošti in se ta oseba na pošti identificira z osebnim dokumentom s fotografijo. Ta oseba na vročilnici poleg svojega podpisa pripiše besedi »po pooblastilu«. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje iz prejšnjega odstavka v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, se pisanje vrne sodišču, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti. Za nastop fikcije je tako odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka1. Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka2. 6. Iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi izhaja, da je vročevalec 29. 7. 2022 v hišnem predalčniku dolžnika pustil obvestilo, kje je pismo z navedbo roka 15 dni, v katerem ga mora prevzeti. Naslovnik pisma v tem roku ni prevzel, zato mu je bilo pismo po preteku roka puščeno v hišnem predalčniku in sicer 16. 8. 2022. Do fikcije vročitve je prišlo že prej, z iztekom 15-dnevnega roka od puščenega obvestila 13. 8. 2022, kot je bilo pojasnjeno in je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.

7. V času vročitve so bile od 15. 7. do 15. 8. pri sodišču sodne počitnice oziroma sodno poslovanje. V skladu z drugim do četrtim odstavkom 83. člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju: ZS) v času poletnega poslovanja sodišča razpisujejo naroke in odločajo v nujnih zadevah. V teh zadevah procesni roki tečejo. Nujne zadeve iz prejšnjega odstavka so: 1. preiskave in sojenje v kazenskih zadevah, v katerih je obdolžencu odvzeta ali omejena prostost in postopki v zvezi z izvrševanjem kazni zapora, 2. nepravdne zadeve o pridržanju oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah, 3. nepravdne zadeve po zakonu, ki ureja preprečevanje nasilja v družini, 4. izvršilne zadeve v zvezi s postopki za varstvo koristi otrok, 5. postopki v zadevah zavarovanja, 6. spori za objavo popravka objavljene informacije, 7. popis zapustnikovega premoženja, 8. postopki zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja, 9. druge zadeve, za katere tako določa zakon. V času poletnega poslovanja lahko sodišča odločajo tudi v zadevah, ki niso nujne v skladu s prejšnjim odstavkom (nenujne zadeve). V teh zadevah procesni roki ne tečejo, sodišče pa lahko razpiše narok le, če s tem soglašajo vse stranke. Če je sodno pisanje v nenujni zadevi vročeno v času poletnega poslovanja, začne procesni rok teči prvi naslednji dan, ko se izteče poletno poslovanje, na kar sodišče opozori stranko na sodnem pisanju, ovojnici ali drugi listini, ki se priloži sodnemu pisanju.

8. Vložena izvršba zaradi plačila denarnega zneska ni nujna zadeva v skladu s 83. členom ZS. Ne drži pa pritožbena navedba, da v času poletnega poslovanja sodišče naj ne bi pošiljalo nenujnih sodnih pisanj. V primeru vročitve pisanja v nenujni zadevi je položaj stranke varovan na način, da rok za opravo procesnega dejanja začne teči šele po izteku sodnega poslovanja3, kar določa četrti odstavek 83. člena ZS. Ker se je poletno poslovanje izteklo 15. avgusta in je bil takrat slučajno praznik, kar ni vplivalo na začetek roka, je procesni rok za vložitev ugovora dolžnika začel teči 16. 8. Ugovorni rok znaša 8 dni v skladu s tretjim odstavkom 9. člena ZIZ. Torej je bil zadnji dan 8-dnevnega roka za vložitev ugovora 23. 8. 2022 – torek. Dolžnik je vložil ugovor 24. 8. 2022, kar pritožbeno ni sporno. Vložil ga je prepozno in sodišče prve stopnje ga je utemeljeno zavrglo v skladu s četrtim odstavkom 58. člena ZIZ.

9. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

1 Sklepa Vrhovnega sodišča RS II Ips 393/2010, II Ips 39/2012. 2 Sklepi VSL II Cpg 300/2016, I Cp 3071/2015, I Cpg 413/2013. 3 Sklepi VSL I Ip 357/2020, I Ip 1739/2019, II Ip 1087/2016.