Jedro

V obravnavnem primeru Potrdilo o upravičenosti do potnih stroškov – spremstva, ki ga je izdala osebna zdravnica dne 12. 5. 2020, ne omogoča uveljavljanja potnih stroškov do B., saj osebna zdravnica te bolnišnice v navedenem potrdilu ni navedla kot najbližjega izvajalca storitve. V drugem odstavku 190. člena Pravil je izrecno določeno, da v primeru ko zavarovana oseba izbere specialista v kraju, ki ni najbližji njenemu bivališču, zavod ne povrne potnih stroškov za potovanja na specialistične preglede oziroma zdravljenje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (I. in III. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama nosi stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 29. 12. 2020 in št. ... z dne 1. 10. 2020 in primarno, da se zadeva vrne toženi stranki v nov postopek oz. podredno na priznanje pravice do spremstva na poti in pravico do povračila potnih stroškov od tožnikovega prebivališča A. do izvajalca B., za dan 14. 1. 2020 in 20. 1. 2020 ter pravica do povračila potnih stroškov za potovanje od tožnikovega prebivališča A. do izvajalca B. za dni 8. 4. 2019, 14. 11. 2019 in 25. 2. 2020 (I. točka izreka). Nadalje je sodišče prve stopnje odpravilo odločbi tožene stranke št. ... z dne 5. 5. 2021 in št. ... z dne 4. 2. 2021 ter tožniku priznalo pravico do povračila potnih stroškov za potovanje od svojega prebivališča na naslovu A. do izvajalca B. za dne 11. 8. 2020 (II. točka izreka). Hkrati je odločilo, da tožnik sam nosi svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2. Zoper I. in III. točko izreka sodbe se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožil tožnik. Predlaga, da se pritožbi ugodi, da se sodba sodišča v izpodbijanem delu spremeni tako, da se odpravita izpodbijani odločbi z dne 29. 12. 2020 in 1. 10. 2020, da se mu prizna pravica do povračila potnih stroškov s spremstvom za potovanje od svojega prebivališča do izvajalca storitve za dne 8. 4. 2019, 14. 11. 2019, 14. 1. 2020, 20. 1. 2020 in 25. 2. 2020 in da mu je tožena stranka dolžna povrniti stroške postopka v višini 7,20 EUR. Podredno predlaga, da se izpodbijano sodbo v I. in III. točki izreka razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša pritožbene stroške (poštnina).

Napačna je odločitev sodišča, da niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do povračila uveljavljenih potnih stroškov in spremstva zaradi zdravljenja. Ker zdravnika specialista ni v kraju njegovega stalnega prebivališča (A.), je bilo potrebno potovati k zdravniku v drug kraj. Če izdajatelj Potrdila ne ve v katerem kraju, ki je najbližji kraju prebivališča zavarovane osebe, bi le-ta lahko opravila zdravstvene storitve, namesto kraja izvajalca napiše na katero zdravstveno storitev pri napotnem zdravniku določene vrste specialnosti je zavarovana oseba napotena. Sodišče ima pred seboj dve javni listini, tj. Potrdilo o upravičenosti do potnih stroškov – spremstva z dne 12. 5. 2020 in z dne 19. 8. 2020, ki ju je izdala osebna zdravnica. Na obeh listinah so navedeni dnevi in čas, ko je bil na pregledu oz. preiskavi v drugem kraju, kar je potrjeno s strani izvajalca, ki ga je z vsakokratnim vabilom pozval na zdravljenje in potem sprejel na pregled in zdravljenje. Dne 18. 2. 2022 je izvajalca dodatno zaprosil za vse kopije vabil za preglede, ki so bili opravljeni (dokazila bo po pridobitvi posredoval sodišču). V dokaz prilaga Potrdilo o oddaji pošiljke. Osebna zdravnica je ugotovila potrebo po spremstvu in to ustrezno izpolnila na obeh Potrdilih. Za priznanje potnih stroškov ne more biti odločujoče, če je ali ni oz. zakaj ni, osebni zdravnik izpolnil rubrike "najbližji ustrezni izvajalec je v kraju". Vse napotnice za storitve, ki so potrjene na obeh Potrdilih so bile izdane s strani osebne zdravnice za ortopedski pregled - kontrolni. Storitev 25. 2. 2020 je bila izvedena po operaciji kolka po pozivu operaterja, da se mora zglasiti v B. Za potovanje na kontrolni pregled pri operaterju, po posegu 11. 8. 2020, je sodišče priznalo povračilo potnih stroškov, za enak pregled tudi po posegu pri operaterju za dne 25. 2. 2020, pa ne. Sodišče v obrazložitvi omenja zdravnika izvedenca. V upravnem postopku gre za mnenja imenovanih zdravnikov tožene stranke in ne za sodnega izvedenca za področje medicine. Sklicuje se na 40. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ).1 Napačna je razlaga sodišča, da je za upokojenca dovolj, da je upravičen do brezplačne vozovnice. Po Pravilniku o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku je upravičen do povračila stroškov za pot na dva naroka.

3. V odgovoru na pritožbo tožena stranka nasprotuje pritožbenim navedbam, dodatno navaja razloge za odločitev sodišča prve stopnje in predlaga, da se pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)2 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

6. Sodišče prve stopnje je presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 29. 12. 2020, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 1. 10. 2020. S slednjo odločbo je tožena stranka odločila, da tožnik ni upravičen do povračila potnih stroškov k izvajalcu B. (za dne 8. 4. 2019, 14. 11. 2019, 14. 1. 2020, 20. 1. 2020 in 25. 2. 2020), ter da po izračunu pravice na podlagi kilometrine in po odbitku lastne udeležbe zavarovane osebe, znaša povračilo 0,00 EUR.

Predmet sodne presoje je bila tudi dokončna odločba tožene stranke št. ... z dne 5. 5. 2021 v zvezi prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 4. 2. 2021. Tožena stranka je odločila da tožnik ni upravičen do povračila potnih stroškov k izvajalcu B. (za dne 11. 8. 2020) ter da po izračunu pravice na podlagi kilometrine in po odbitku lastne udeležbe zavarovane osebe, znaša povračilo 0,00 EUR. S sodbo sodišča prve stopnje sta bili odločbi z dne 5. 5. 2021 in 4. 2. 2021 odpravljeni ter tožniku priznana pravica do povračila potnih stroškov na podlagi 40. člena ZZVZZ oz. 153. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Pravila)3 za dne 11. 8. 2020 (točka II. izreka sodbe). Iz obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje je razvidno, da je osebna zdravnica na potrdilu bolnišnico B. označila kot najbližjega izvajalca. Ker zoper ta del sodbe ni bila vložena pritožba, je sodba v tem delu postala pravnomočna.

7. Sporno v tej zadevi je ostalo vprašanje, ali je tožnik upravičen do povračila potnih stroškov za pot k izvajalcu storitve B. tudi za dne 8. 4. 2019, 14. 11. 2019, 14. 1. 2020, 20. 1. 2020 in 25. 2. 2020. 8. Pravna podlaga za presojo je podana v ZZVZZ in v Pravilih. ZZVZZ v 40. členu določa, da imajo zavarovane osebe pravico do povračila prevoznih stroškov, kadar uveljavljajo pravice iz 1., 2. in 3. točke 23. člena ZZVZZ, če: morajo potovati k zdravniku ali v zdravstveni zavod v drug kraj, ker v kraju zaposlitve ali stalnega prebivališča ni zdravnika ali ustreznega zdravstvenega zavoda; jih osebni zdravnik, zdravstveni zavod ali zdravniška komisija napoti ali pokliče v kraj zunaj stalnega prebivališča ali kraja zaposlitve. Smiselno enako je glede povračila potnih stroškov določeno v 153. členu Pravil. 9. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnikova osebna zdravnica 12. 5. 2020 izdala Potrdilo o upravičenosti do potnih stroškov - spremstva. Na potrdilu so s strani izvajalca B. navedeni datumi pregleda, tj. 8. 4. 2019, 14. 11. 2019, 14. 1. 2020 in 25. 2. 2020, ter podatek, da je bil tožnik v B. od 14. 1. 2020 do 20. 1. 2020 hospitaliziran. Označena je tudi pravica do spremstva, zaradi zdravstvenega stanja tožnika ter da se bo izvedel prevoz z osebnim avtomobilom.

Na Potrdilu z dne 12. 5. 2020 najbližjega ustreznega izvajalca ni navedenega. V zvezi s tem je sodišče prve stopnje zaslišalo osebno zdravnico tožnika, ki je izpovedala, da podatka na potrdilu ni izpolnila, ker je ocenila, da B. ni najbližji izvajalec in je presojo prepustila toženi stranki.

Tožena stranka je za podatek o najbližjem izvajalcu storitev zaprosila zdravnika Zavoda, ki je dne 24. 8. 2020 podal mnenje, da je to Splošna bolnišnica C. (na podlagi drugega odstavka 84. člena ZZVZZ). Tožena stranka je tožniku posredovala obvestilo. Slednji se z obvestilom ni strinjal in je zahteval izdajo odločbe, ki jo je tožena stranka izdala dne 1. 10. 2020 (izpodbijana odločba). Skladno s 154. členom Pravil je tožena stranka pri odločanju upoštevala najkrajšo razdaljo do najbližjega izvajalca storitve (tj. SB C.), in sicer kilometrino v višini 10 % cene litra euro super bencina veljavnega v času potovanja, zmanjšano za 3 % minimalne plače veljavne v istem mesecu (lastni mesečni prispevek). Ker je lastni mesečni prispevek znašal več kot obračunana kilometrina, do izplačila potnih stroškov ni prišlo. Izračun potnih stroškov med strankama ni sporen.

10. Iz prepričljivih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je SB C. tožnikov najbližji izvajalec storitev, in da tožnik s strani osebne zdravnice ni bil napoten v kraj zunaj stalnega prebivališča. Niti ni dokazano, da ga je v kraj zunaj stalnega prebivališča napotil zdravstveni zavod ali zdravniška komisija (40. člen ZZVZZ). To je za pritožbeno rešitev zadeve edino relevantno, ne pa dejstvo, da ga je izvajalec zdravstvenih storitev z vsakokratnim vabilom pozval na zdravljenje, na kar se tožnik neutemeljeno sklicuje v pritožbi.

11. V obravnavnem primeru Potrdilo o upravičenosti do potnih stroškov – spremstva, ki ga je izdala osebna zdravnica dne 12. 5. 2020, ne omogoča uveljavljanja potnih stroškov do B., saj osebna zdravnica te bolnišnice, v navedenem potrdilu, ni navedla kot najbližjega izvajalca storitve. V drugem odstavku 190. člena Pravil je izrecno določeno, da v primeru ko zavarovana oseba izbere specialista v kraju, ki ni najbližji njenemu bivališču, zavod ne povrne potnih stroškov za potovanja na specialistične preglede oziroma zdravljenje.

12. Glede na navedeno je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da na podlagi potrdila osebne zdravnice z dne 12. 5. 2020, tožnik ni upravičen do povračila potnih stroškov za potovanje do B., za dne 8. 4. 2019, 14. 11. 2019, 14. 1. 2020, 20. 1. 2020 in 25. 2. 2020. Posledično pravice do povračila potnih stroškov prav tako nima spremljevalec (prvi odstavek 43. člena ZZVZZ).

13. Sodišče prve stopnje tožniku ni priznalo stroškov sodnega postopka za prevoz na dva naroka, ker je ugotovilo, da je kot upokojenec upravičen do brezplačnega prevoza z veljavno enotno vozovnico.

Pri odločanju o povrnitvi stroškov sodnega postopka je potrebno upoštevati načelo uspeha v pravdi (154. člen ZPP). Tožnik v tem postopku ni uspel v celoti. Po 7. členu v zvezi 19. členom Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (Pravilnik)4 se stranki potni stroški povrnejo v višini dejanskih izdatkov za potovanje, pri čemer se višina stroškov za prevoz ugotavlja z vozovnico ali na drug primeren način. Tožnik je kot dokaz nastalih stroškov predložil zgolj cenik avtobusnega prevoznika. Ker dejanskih izdatkov ni dokazal, ne z vozovnico ne na drug način, do povračila ni upravičen niti v sorazmernem delu glede na uspeh v pravdi.

14. Glede na vse navedeno je sodišče prve stopnje pravilno, v skladu z določbo 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)5, tožbeni zahtevek na odpravo odločb z dne 29. 12. 2020 in 1. 10. 2020 ter priznanje povračila potnih stroškov od tožnikovega prebivališča do izvajalca B. za dne 8. 4. 2019, 14. 11. 2019, 14. 1. 2020, 20. 1. 2020 in 25. 2. 2020, zavrnilo.

15. Iz enakih razlogov je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo v skladu z določbo 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu (I. in III. točka izreka) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

16. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP sklenilo, da sam nosi svoje stroške pritožbe.

1 Ur. l. RS, št. 72/2006 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 79/94 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 15/2003 in 32/2013. 5 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami.