Jedro

Materialni položaj prosilca se presoja preko dohodkovnega in premoženjskega kriterija.

V skladu s 4. točko prvega odstavka 17. člena ZUPJS v premoženje osebe štejejo tudi lastniški deleži gospodarskih družb. Vrednost lastniškega deleža je enaka seštevku dolgoročnih in kratkoročnih sredstev, zmanjšanemu za zneska dolgoročnih in kratkoročnih obveznosti (6.a člen Pravilnika o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči v zvezi s četrtim odstavkom 17. člena ZUPJS).

Izrek

Pritožbi oškodovanca kot tožilca se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se oškodovanca kot tožilca oprosti plačila sodne takse v višini 100,00 EUR.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom v točki I izreka kot neutemeljen zavrnilo predlog oškodovanca kot tožilca za oprostitev plačila sodne takse po plačilnem nalogu I K 41768/2016 z dne 21. 11. 2019 v višini 100,00 EUR. V II. točki izreka je oškodovancu kot tožilcu dovolilo obročno plačilo sodne takse v višini 100,00 EUR v 2 mesečnih obrokih po 50,00 EUR, pri čemer prvi obrok zapade v plačilo dne 15. dan po pravnomočnosti sklepa, naslednji obrok pa na 15. dan naslednjega meseca. V III. točki izreka je sodišče prve stopnje odločilo, da če oškodovanec kot tožilec zamudi s plačilom prvega obroka, z dnem zamude zapade v plačilo še naslednji neplačani obrok.

2. Zoper odločitev prvostopenjskega sodišča se je brez navedbe pritožbenih razlogov pritožil oškodovanec kot tožilec. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj njegovi pritožbi ugodi, razveljavi izpodbijani sklep in ga oprosti plačila sodne takse.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožnik utemeljeno opozarja, da izpolnjuje zakonsko določene pogoje za oprostitev plačila sodne takse.

5. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da šesti odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) določa, da je do celotne oprostitve plačila taks upravičena (tudi) stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč. V 13. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) je določeno, da je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka, oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, ki ga določa Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre)1. Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca in njegovih družinskih članov, pri čemer se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine uporabljajo določbe ZSVarPre v povezavi z določbami Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev - ZUPJS (13. in 14. člen ZBPP, 5. in 11. člen ZSVarPre).

6. Na podlagi določb zgoraj citiranih zakonov se materialni položaj prosilca (dohodki in premoženje) presoja preko t.i. dohodkovnega (drugi odstavek 13. člena ZBPP v zvezi z 12. členom ZUPJS in 8. členom ZSVarPre) in t.i. premoženjskega kriterija (prvi odstavek 27. člena ZSVarPre v zvezi s 17. členom ZUPJS).2

7. Prvostopenjsko sodišče je pri presoji t.i. dohodkovnega kriterija v točki 8 izpodbijanega sklepa pravilno ugotovilo, da mesečni neto dohodki na družinskega člana (oškodovanec kot tožilec, njegova žena in dva otroka) ne presegajo višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka (torej 785,50 EUR). Pritožnik poudarja, da so dohodki njegove družine zaradi plačevanja stanovanjskega in gotovinskega kredita še nižji, a glede na to, da je sodišče prve stopnje že pravilno ugotovilo, da oškodovanec kot tožilec izpolnjuje t.i. dohodkovni kriterij, se te pritožbene navedbe izkažejo za nerelevantne.

8. Za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči pa mora biti izpolnjen še t.i. premoženjski kriterij, po katerem vrednost prosilčevega premoženja oz. premoženja njegove družine ne sme presegati 48-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (prvi odstavek 27. člena ZSVarPre), torej 18.852,00 EUR. O tem, katero premoženje prosilca in njegovih družinskih članov se v tak izračun sploh všteva, govori določba 17. člena ZUPJS. Prvostopenjsko sodišče je pridobilo podatke o premoženjskem stanju oškodovanca kot tožilca in njegove družine iz obrazca o premoženjskem stanju za vse štiri družinske člane, ki ga je predložil oškodovanec kot tožilec, pa tudi na podlagi uradno pridobljenih podatkov. Pravilno je ugotovilo, da je edino pritožnikovo premoženje, ki se upošteva, njegov lastniški delež v gospodarski družbi.

9. Pritožnik utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje napačno štelo, da ne izpolnjuje premoženjskega kriterija, zgolj zato ker ima lastniški delež v gospodarski družbi A. d.o.o. Poudarja, da gospodarska družba posluje skladno z zakonom in podzakonskimi določili, da je samostojna pri sklepanju odločitev in vezana na likvidnost poslovanja, v letu 2018 pa ni ustvarila dobička, kar izhaja iz letnih poročil. 10. Prvostopenjsko sodišče je svojo odločitev argumentiralo s tem, da osnovni kapital družbe znaša 7.500,00 EUR, da je pritožnik direktor in edini družbenik te družbe, in da sta v njej zaposlena oba z ženo, kar pomeni, da si nizke mesečne dohodke izplačujeta sama, pri čemer znesek sodne takse (100,00 EUR) ni tako visok, da ga ne bi zmogla plačati. Navedeni razlogi ne vzdržijo pritožbene presoje. Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da se v skladu s 4. točko prvega odstavka 17. člena ZUPJS v premoženje osebe štejejo tudi lastniški deleži gospodarskih družb. Vrednost slednjih pa se ugotavlja na podlagi podatkov Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) iz evidence Javna objava letnih poročil. Vrednost lastniškega deleža je enaka seštevku dolgoročnih in kratkoročnih sredstev (v konkretni zadevi 48.398,37 EUR), zmanjšanemu za zneska dolgoročnih in kratkoročnih obveznosti (46.254,07 EUR)3. Po javno dostopnih podatkih iz bilance stanja na dan 31. 12. 2018 za družbo A. d.o.o. znaša vrednost pritožnikovega lastniškega deleža v tej družbi 2.144,30 EUR. Povedano drugače, vrednost lastniškega deleža v gospodarski družbi se ne določa po tem ali je imela družba dobiček ali ne, oziroma po tem kakšen je ustanovitveni kapital družbe, ampak po formuli, ki jo določa 6.a člen Pravilnika o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči v zvezi s četrtim odstavkom 17. člena ZUPJS. Glede na to, da gre za edino upoštevno premoženje oškodovanca kot tožilca, je na mestu zaključek, da slednji izpolnjuje t.i. premoženjski kriterij za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj vrednost pritožnikovega lastniškega deleža v navedeni družbi ne presega 18.852,00 EUR.

11. Pritožnik utemeljeno opozarja, da izpolnjuje oba kriterija za dodelitev brezplačne pravne pomoči, zato je pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodilo in ga v celoti oprostilo plačila sodne takse v višini 100,00 EUR.

1 V skladu z 8. členom ZSVarPre znaša osnovni znesek minimalnega dohodka 392,75 EUR. 2 Glej tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 37577/2015 z dne 28. 2. 2018. 3 Člen 6.a Pravilnika o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči (Uradni list RS, št. 8/12, 99/15 in 5/18).