Jedro

V obnovljenem postopku lahko sodišče ugotavlja tudi druga dejstva, ne samo tista zaradi katerih je dovolilo obnovo. Če je sodišče dovolilo obnovo zaradi uveljavljanja novih dejstev, to še ne pomeni, da so ta dejstva ugotovljena, in da jih v novem postopku ni dovoljeno preverjati.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Tožena stranka sama trpi stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

Delovno in socialno sodišče je s sklepom in sodbo I Pd dovolilo obnovo postopka in razveljavilo odločbo Sodišča združenega dela, opr. št. S ter odločbo Sodišča združenega dela, opr. št. Sp, s katerima je bil pravnomočno zavrnjen tožnikov zahtevek za ugotovitev nezakonitosti sklepov tožene stranke z dne 4.5.1978 in z dne 6.9.1978 o neimenovanju tožnika na delovno mesto vodje oddelka avtomobilskih zavarovanj, posledično pa so bili zavrnjeni tudi vsi nadaljnji zahtevki v zvezi z neimenovanjem tožnika, ter ponovno zavrnilo vse tožnikove zahtevke. Sodišče je ugotovilo, da za neizbiro tožnika za vodjo oddelka ni bil razlog moralnopolitična neprimernost. Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani je kot pritožbeno sodišče s sodbo Pdp zavrnilo tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da odločitev o neizbiri tožnika ni temeljila na kriteriju moralnopolitične primernosti.

Tožnik je zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje pravočasno vložil revizijo, v kateri uveljavlja oba revizijska razloga, bistveno kršitev določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Navaja, da je obnova postopka bila dovoljena v skladu z 2. odstavkom 72. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, po katerem je obnova dovoljena, če je bilo z odločbo pristojnega organa odločeno ali potrjena odločitev, ki se nanaša na sklenitev ali prenehanje delovnega razmerja ali razporeditev na drugo delovno mesto iz razloga moralno-politične neprimernosti. Prva odločba sodišča združenega dela jasno govori, da je bila podana ocena moralnopolitičnih kvalitet in moralnoetničnih kvalitet in da je izvršilni odbor osnovne organizacije sindikata podal mnenje, da tožnik ni primeren za opravljanje nalog na razpisanem področju. Ta pogoj je bil upoštevan, po predpisu, ki je dovolil izredno obnovo, pa mora predlagatelj obnove uspeti, če je bil ta pogoj pri odločitvi vsaj minimalno upoštevan in če je predlagatelj obnove v kritičnem času zgolj formalno pogoje razpisa izpolnjeval. Če sta obe sodišči ugotovili, da pogoj moralno-političnih (ne) kvalitet ni bil upoštevan, potem sta po 19. letih drugače ugotovili dejansko stanje kot na začetku, z namenom, da kršita materialno pravo. S tem, ko sta ugotovili drugače, pa sta tudi kršili postopek, saj sta obnavljali zadevo v delu, kjer obnova ni več dopustna. Revident dalje navaja, da v celoti vztraja tudi pri dosedanjih navedbah iz predloga obnove in iz pritožbe. Predlaga, da revizijsko sodišče razveljavi sodbi sodišča druge in prve stopnje in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Skladno z določbami 390. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list SFRJ, št. 4/77 - 27/90) je bila revizija vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila.

V odgovoru na revizijo tožena stranka predlaga zavrnitev revizije, ker uveljavljani revizijski razlogi niso podani.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo, zato zakon točno določa, kdaj in zaradi katerih razlogov jo je dovoljeno vložiti in v kakšnem obsegu sme revizijsko sodišče preizkusiti z revizijo izpodbijano sodbo.

Zakon določa, da revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti, ali ni morda podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava (386. člen ZPP). Zakon izrecno odloča, da revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (3. odstavek 385. člena ZPP).

Iz citiranih zakonskih določb izhaja, da se morajo v reviziji uveljavljani revizijski razlogi določno in jasno navesti, ker revizijsko sodišče preizkusi samo take razloge. Ne more pa preizkušati razlogov, ki niso navedeni v reviziji, zato ne more upoštevati revidentovih navedb iz predloga za obnovo postopka in pritožbe. Revident tudi ni navedel, katera bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 354. člena ZPP, v zvezi z 385. členom istega zakona, bi naj bila podana. Revizijsko sodišče je zato lahko le ugotavljalo, ali je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, vendar take kršitve ni ugotovilo.

Kot je navedeno, revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato je revizijsko sodišče pri presoji pravilne uporabe materialnega prava vezano na ugotovljeno dejansko stanje. Obe nižji sodišči sta ugotovili, da pri neizbiri tožnika za vodjo oddelka avtomobilskega zavarovanja ni bil upoštevan razlog moralno-politične primernosti, ampak je sporna odločitev bila sprejeta iz drugih razlogov. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno.

Revizijsko sodišče pojasnjuje, da v primeru, če sodišče dovoli obnovo postopka zaradi novih dejstev (9. točka 421. člena ZPP), ki se navajajo v predlogu za obnovo postopka, to še ne pomeni, da so ta dejstva že ugotovljena. Obstoj oziroma resničnost uveljavljanih novih dejstev se ugotavlja v novem postopku. V novem postopku sodišče ni omejeno samo na ugotavljanje dejstev zatrjevanih v predlogu za obnovo postopka, ampak lahko ugotavlja tudi druga dejstva, ki uveljavljano dejstvo bodisi potrjujejo ali pa dokazujejo nasprotno.

Glede na obrazloženo je revizijsko sodišče na podlagi 393. člena ZPP zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.

Sodišče je o stroških odločilo na podlagi 1. odstavka 166. člena, v zvezi s 1. odstavkom 155. člena ZPP.

Določbe ZPP je revizijsko sodišče smiselno uporabilo kot določbe predpisa Republike Slovenije, skladno s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).