Predlagatelj postopka bi moral v primeru, ko je Republika Slovenija eden od nasprotnih udeležencev, sprožiti predhodni postopek, čeprav se spornega razmerja ne da rešiti parcialno, k sprožitvi predhodnega postopka zoper ostale, pa ni zavezan. Mejo je namreč treba označiti s trajnimi mejnimi znamenji, to pa je, če meja nedopustno odstopa od meje po podatkih katastra, mogoče le v sodnem postopku za ureditev meje. Predhodni postopek torej sodišča in države ne bi razbremenil, ampak bi postopek le podaljšal in podražil - to pa je v očitnem nasprotju z namenom 27. člena ZDOdv.
Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog predlagateljice z dne 24. 6. 2025 za sodno določitev meje med nepremičnino ID parcela X 1595/6, v lasti predlagateljice ter sosednjo nepremičnino ID parcela X 1595/18, v lasti nasprotne udeleženke. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je predlog zavrglo zato, ker predlagateljica, kljub pozivu za dopolnitev (sklep z dne 17. 11. 2025), sodišču ni predložila potrdila o neuspelem poskusu mirne rešitve zadeve v predhodnem postopku pri Državnem odvetništvu Republike Slovenije oz. tak postopek vsaj predlagala. Po presoji sodišča konkretni postopek ne spada med postopke, ki jih je 6. odst. 27. čl. ZDOdv1 izključil iz obveznosti predhodnega postopka.
2.Zoper odločitev se pritožuje predlagateljica. Uvodoma nasprotuje odločitvi, s katero je sodišče iz njenega predloga ustvarilo tri predloge in to kljub temu, da gre za ureditev meje med tremi njenimi parcelami in regionalno cesto III. reda R3-.../... A., ki je v lasti nasprotne udeleženke. V nadaljevanju navaja, da je predlog vložila na poziv Geodetske uprave RS, geodetske pisarne B. (v nadaljevanju GURS) z dne 12. 5. 2025, ki je bil dan v skladu z 62. čl. ZKN,2 saj s pokazano mejo v postopku po ZKN ni soglašala. Predlog je morala vložiti v 30-tih dneh in o tem GURS predložiti dokazilo, saj se sicer šteje, da s potekom meje soglaša. V 62. členu ZKN ni določbe, po kateri bi bilo v primeru državnega lastništva treba predhodno Državnemu odvetništvu RS predlagati, da se sporno razmerje reši pred uvedbo sodnega postopka. Tudi v pozivu GURS takega napotila ni bilo. 30 - dnevni rok za uvedbo sodnega postopka je v primeru take obveznosti prekratek. Meni, da postopek za določitev meje na podlagi poziva GURS ni postopek, v zvezi s katerim bi bilo treba na podlagi 27. čl. ZDOdv predlagati predhodni postopek. Drugačna razlaga pomeni neusklajenost z 62. čl. ZKN. Opozarja, da je po prejemu sklepa sodišča za dopolnitev predloga prosila za dodaten rok, da vzpostavi kontakt z Državnim odvetništvom, a sodišče o tem ni odločilo. Odločitev o zavrženju predloga je zato nepravilna.
3.Pritožba je utemeljena.
4.Na morebitno kršitev 3. odst. 300. čl. ZPP,3 po katerem lahko sodišče odloči, da se ločeno obravnavajo posamezni zahtevki iz iste tožbe,4 pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, saj gre za relativno kršitev določb postopka iz 1. odst. 339. čl. ZPP. Pritožba mora biti zato obrazložena in v njej pojasnjeno, kako je zatrjevana kršitev vplivala na pravilnost in zakonitost končne odločitve. Takih razlogov konkretna pritožba ne vsebuje. Do pritožbenih navedb o nepravilnem ravnanju sodišča, ki je predlog za ureditev meje, ki ga je vložila predlagateljica, razdružilo, se pritožbeno sodišče zato podrobneje ne opredeljuje.
5.Pritožbeno sodišče zavrača tudi očitek, da sodišče prve stopnje o njenem predlogu za podaljšanje roka za sprožitev predhodnega postopka pred Državnim odvetništvom, ni odločilo. Ker je postopek po 27. čl. ZDOdv treba začeti (in zaključiti) pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka, tega pa predlagateljica, kar ni sporno, ni storila, podaljšanje roka njenega pravnega položaja ne bi v ničemer izboljšalo. Pasivnost sodišča prve stopnje zato na presojo utemeljenosti pritožbe ne more vplivati.
6.Kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, mora državnemu odvetništvu predhodno predlagati, naj se sporno razmerje na miren način reši pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka (1. odst. 27. čl. ZDOdv). Predhodni postopek je pogoj za uvedbo pravdnega ali drugega postopka. Kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, pristojnemu sodišču ali drugemu organu predloži potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku, sicer se tožba ali drug predlog za začetek postopka s sklepom zavrže (4. odst. 27. čl. ZDOdv). Določbe glede predhodnega postopka ne veljajo za upravne postopke in upravne spore, postopke motenja posesti, postopke izvršbe na podlagi izvršilnega naslova, postopke uveljavljanja pravic iz delovnega razmerja, postopke uveljavljanja socialnovarstvenih pravic in nepravdne postopke za določitev odškodnine ali če drug zakon predhodni postopek pred začetkom sodnega postopka določa kot procesno predpostavko (6. odst. 27. člena ZDOdv).
7.Predhodni postopek po 27. čl. ZDOdv udejanja načelo spodbujanja mirnega reševanja sporov z državo. Njegov namen je razbremenitev sodišča ter države kot potencialne stranke v postopku.5 Sodna praksa je že zavzela stališče, da 6. odst. ZDOdv izključuje kumuliranje (kopičenje, podvajanje) procesnih predpostavk, saj bi zasledovanje enakega cilja, to je razrešitve spora zunaj sodnega postopka, pomenilo prekomerno oteževanje dostopa do sodišča.6
8.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo 27. čl. ZDOdv, ko je presodilo, da obravnavana situacija ne pomeni izjeme od obveznega predhodnega postopka pred vložitvijo predloga. Predhodni postopek je v konkretnem primeru v 57. do 62. čl. določil že ZKN.7 Že v tem postopku se ugotovi morebitna spornost poteka meje, to pa je tudi razlog, da GURS eno od strank napoti, da sproži sodni postopek. Tako morajo lastniki na mejni obravnavi, na katero so vabljeni, pokazati oz. natančno opisati potek meje v naravi, pooblaščeni geodet pa jim mora pokazati potek meje po podatkih katastra. V kolikor pokazane meje ležijo znotraj točnosti meje po podatkih katastra, si mora geodet prizadevati za sporazum med njimi. V elaboratu ureditve meje mora geodet predlagano mejo in vse pokazane meje tudi prikazati (glej 57. in 59. čl. ZKN). GURS lastnike, ki ne soglašajo s potekom meje, ki je v elaboratu ureditve meje prikazana kot predlagana meja, pozove, da v 30 dneh od prejema poziva začnejo sodni postopek ureditve meje in da v tem roku GURS predložijo dokazilo. Če v tem roku na sodni postopek napoteni lastniki potrdila o začetku sodnega postopka ne začnejo, se šteje, da soglašajo s potekom predlagane meje, GURS pa o ureditvi meje odloči tako, kot je v elaboratu ureditve meje prikazana predlagana meja. Ob taki ureditvi postopka po ZKN bi bila obveznost lastnika, ki ga (ravno zato, ker glede meje obstoji spor) GURS napoti na sodni postopek, da Državnemu odvetništvu predlaga mirno rešitev spora, nesmiselna in ne bi uresničila namena, ki ga zasleduje 27. čl. ZDOdv. Namen predhodnega postopka je uresničen že s potekom postopka po določbah ZKN. Gre za specialno ureditev v razmerju do predhodnega postopka mirne rešitve spora po določbah 27. člena ZDOdv. Stališče sodišča prve stopnje, da postopek za ureditev meje, ki se začne po prejetem pozivu GURS, ne pomeni izjeme, za katero določbe o predhodnem postopku po 27. čl. ZDOdv ne veljajo, je zato materialnopravno zmotno in zaradi neutemeljenega zavrženja predloga pomeni tudi poseg v pravico predlagateljice do sodnega varstva iz 1. odst. 23. čl. Ustave RS.8 Pritožba je že iz navedenega razloga utemeljena.
9.Ne glede na to pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da določba 27. čl. ZDOdv, če bi jo razlagali tako, da velja tudi za postopek ureditve meje, ki sledi postopku po ZKN, prekomerno posega v pravico predlagateljice do sodnega varstva iz 1. odst. 23. čl. Ustave RS. Pri predhodnem postopku, ki ga predpisuje ZDOdv kot procesno predpostavko, gre sicer za dopustno omejitev dostopa do sodišča, a le, če je ta sorazmerna (omejitev je potrebna, primerna za doseganje zasledovanega cilja in sorazmerna glede pomembnosti zasledovanih ustavnih dobrin).9 V konkretnem primeru ob dejstvih, ki bodo navedena v nadaljevanju, ta omejitev ni sorazmerna. Predhodni postopek pred Državnim odvetništvom namreč ne bi mogel doseči zasledovanega cilja 27. čl. ZDOdv - da se razbremeni sodišče ter državo kot potencialno nasprotno udeleženko, ampak bi bil ta postopek sam sebi namen.
10.Pri postopku za ureditev meje tako ne gre za klasičen spor, v katerem sodišče odloči v korist ene ali druge stranke, ampak gre za nepravdni postopek, v katerem gre za urejanje razmerja. V njem praviloma nastopa večje število udeležencev. Predlagatelj postopka bi moral v primeru, ko je Republika Slovenija eden od nasprotnih udeležencev, sprožiti predhodni postopek, čeprav se spornega razmerja ne da rešiti parcialno, k sprožitvi predhodnega postopka zoper ostale, pa ni zavezan. Tak je tudi konkretni postopek, saj v njem, upoštevajoč dopolnjen predlog z dne 22. 12. 2025, poleg Republike Slovenije, sodeluje tudi Občina C. kot lastnica parcele X 1595/15. Republika Slovenija zato, brez njenega sodelovanja, spora o meji s predlagateljico ne bi mogla rešiti na miren način. Pa tudi če bi ga, to potrebe po sodnem postopku ne bi odpravilo. Mejo je namreč treba označiti s trajnimi mejnimi znamenji, to pa je, če meja nedopustno odstopa od meje po podatkih katastra, mogoče le v sodnem postopku za ureditev meje. Predhodni postopek torej sodišča in države ne bi razbremenil, ampak bi postopek le podaljšal in podražil - to pa je v očitnem nasprotju z namenom 27. čl. ZDOdv.
11.Pritožba je po povedanem utemeljena. Pritožbeno sodišče ji je zato ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 355. čl. ZPP v zvezi z 42. čl. ZNP-1 razveljavilo in vrača zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Ne glede na to, da zoper sklep o razveljavitvi odločitve o zavrženju predloga ni pritožbe,10 pojasnjuje, da dopolnitev postopka s strani pritožbenega sodišča ni mogoča, saj bi bilo s tem prekomerno poseženo v pravico udeležencev do pritožbe. Sodišče prve stopnje namreč o predlogu še ni vsebinsko odločalo.
-------------------------------
1Zakon o državnem odvetništvu.
2Zakon o katastru nepremičnin.
3Zakon o pravdnem postopku.
4Ta določba se v nepravdnem postopku uporablja smiselno (glej 42. čl. ZNP-1).
5Glej predlog ZDOdv, dostopen na spletni strani DZ, EPA 1718-VII, EVA: 2014-2030-0001, 00720-12/2016/15, str. 7 in 69.
6Glej odločbo VSRS II Ips 52/2022.
7Zakon o katastru nepremičnin.
8Bistvena prvina ustavne pravice do sodnega varstva, je poleg pravice do postopka, tudi pravica do odločitve o sporu, torej pravica do vsebinske presoje utemeljenosti tožbe oz. predloga.
9Glej odločbo VS RS II Ips 52/2022 (tč. 17) in v njej navedeno odločbo USRS Up-107/99 (tč. 5).
10Glej sklep VS RS Cp 13/2019.