Jedro

Polje obnove postopka v nobenem primeru ne more presegati polja odločanja v postopku, glede katerega je bila dovoljena obnova.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo predlogu nasprotnega udeleženca za obnovo postopka in razveljavilo svoj vmesni sklep N 112/93 z dne 30. 12. 1994 v prvem in drugem odstavku izreka. V obnovljenem postopku je nato odločilo, da je pravni prednik predlagateljev upravičen do denacionalizacije premoženja, ki mu je bilo podržavljeno na podlagi prodajne pogodbe z dne 1. 6. 1946, ki jo je sklenil z D. 2. Nasprotni udeleženec je vložil pritožbo proti prvostopenjskemu sklepu, kolikor se ta nanaša na upravičenost do denacionalizacije, pritožbeno sodišče pa je pritožbo v celoti zavrnilo.

3. Nasprotni udeleženec je vložil revizijo proti sklepu pritožbenega sodišča „iz vseh razlogov, navedenih v 370. členu Zakona o pravdnem postopku – ZPP“. Izpodbijani sklep naj bi nepravilno „ugotavljal“, da ima prvostopenjski sklep vse sestavine, potrebne za njegovo pravno pravilnost in učinkovitost. Sklep naj bi tudi prejudiciral odločitev o glavni stvari, saj se proti nasprotnemu udeležencu ne more izvršiti drugače, kot vrnitvijo stvari v naravi. Nadalje naj bi sodišče zavrnilo možnost dokazovanja s strani nasprotnega udeleženca zatrjevanega dejstva, da je pokojni A. B. ob sporni prodaji za nepremičnino prejel izredno visoko kupnino. Ustrezna kupnina naj bi sodišču služila kot eden izmed pokazateljev, ali je bila volja sklenitelja pogodbe glede odsvojitve nepremičnine svobodna ali ne. Ob upoštevanju vseh dejstev, na podlagi katerih sta nižji sodišči uporabili materialno pravo, naj bi bilo jasno razvidno, da ni podana situacija iz 5. člena Zakona o denacionalizaciji – ZDen. Zato sklepa sodišč nimata razlogov o odločilnih dejstvih. Po obstoječi sodni praksi mora biti dejstvo grožnje ali prisile jasno ugotovljeno v vseh elementih, pri čemer pa izpodbijani sklep in sklep prvostopenjskega sodišča teh elementov ne vsebujeta. Zmotno naj bi bilo tudi stališče sodišča, da je bil sporni pravni posel z A. B. sklenjen s prevaro, saj tedaj veljavni predpisi, zaplembe njegovega premoženja niso dopuščali. V kolikor je bilo D. pooblaščeno za upravljanje državne imovine, to še ne pomeni, da je bilo tudi organ narodne oblasti in zato konkretni posel nima nobene zveze z upravami narodnega imetja.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Odveč so vsi revizijski pomisleki o tem, kakšna je vsebina in kakšni so učinki sklepa sodišča prve stopnje. Sodišče je ugodilo predlogu nasprotnega udeleženca za obnovo postopka glede vmesnega sklepa N 112/93 z dne 30. 12. 1994. Z razveljavitvijo navedenega vmesnega sklepa je sodišče pričelo nadomestitveni postopek, v katerem pa se je izkazalo, da tudi ob upoštevanju novih dokazov, ni razlogov za drugačno odločitev, kot jo je sodišče že sprejelo z izdajo vmesnega sklepa. Polje obnove postopka v nobenem primeru ne more presegati polja odločanja v postopku, glede katerega je bila dovoljena obnova.(1)

6. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.(2). Zato pri odločanju o reviziji tudi ni mogoče upoštevati tistih revizijskih trditev, ki kakorkoli spreminjajo ali relativizirajo ugotovljena dejstva, ki predstavljajo podlago izpodbijanega sklepa pritožbenega sodišča (5. in naslednje strani sklepa pritožbenega sodišča). Nižji sodišči sta pravilno uporabili določbo 5. člena Zakona o denacionalizaciji – ZDen. Pritožbeno sodišče je analitično obdelalo vse modalitete spornega pravnega posla in pravilno ugotovilo, da so bile podane napake volje, ki predstavljajo podlago za upravičenost do denacionalizacije.

7. Višina kupnine, ki je bila dosežena s sporno prodajo, za odločanje o upravičenosti do denacionalizacije, ni bistvena. Sodišče pa jo bo moralo upoštevati pri odločanju o načinu denacionalizacije, v okvirih določb 72. člena ZDen.

Op. št. (1): Primerjaj določbe 400. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP.

Op. št. (2): Tretji odstavek 370. člena ZPP.