Jedro

BPP se lahko dodeli le za sodne postopke, zato brezplačne pomoči ni mogoče dodeliti za postopke, ki niso sodni. Prav tak, to je nesoden postopek, pa je postopek dodelitve BPP, v zvezi s katerim tožnik prosi za dodelitev BPP. Zato zanj brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč (BPP) zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku dodelitve BPP, ki se pri toženki vodi pod opr. št. Bpp 237/2024.

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je toženka prošnjo zavrnila, ker je po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) brezplačno pravno pomoč mogoče dodeliti le za pravno svetovanje, pravno zastopanje in druge pravne storitve v zvezi s sodnimi postopki ter kot oprostitev plačila sodnih taks. Tožnik pa v obravnavani zadevi ne prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči za sodni postopek. Postopek dodelitve brezplačne pravne pomoči, na katerega se nanaša tožnikova prošnja, namreč ni sodni temveč upravni postopek.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

3.Tožnik zoper izpodbijano odločbo vlaga tožbo. V njej navaja, da mu je bila odvzeta poslovna sposobnost in da je bil invalidsko upokojen. Toženki očita pristranskost in kršitev 23. in 25. člena Ustave Republike Slovenije (URS). Navaja tudi, da ga želijo državni organi, uradniki in funkcionarji "ogoljufati" za njegove pravice iz delovnega razmerja, zaradi česar je izgubil svoj dom, družino in zdravje. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo razveljavi in mu dodeli brezplačno pravno pomoč ter mu omogoči pošteno in zakonito obravnavo v postopkih pridobivanja pravic iz delovnega razmerja.

4.Toženka v odgovoru na tožbo vztraja, da je tožnik poslovno sposoben. Sodišču predlaga, naj tožbo zavrne.

O dopustnosti tožbe

5.Tožnik v tožbi navaja, da mu je bila delno odvzeta poslovna sposobnost, in sicer tudi sposobnost zastopanja pred državnimi organi. Če bi te tožbene trditve držale, bi to pomenilo oviro za vsebinsko obravnavo tožnikove tožbe.

6.Procesna dejanja v upravnem sporu namreč lahko sama opravlja le oseba, ki je pravdno sposobna. Skladno s 77. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v upravnem sporu uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), je pravdno sposobna oseba s popolno poslovno sposobnostjo. Polnoletna oseba, ki ji je delno omejena poslovna sposobnost, je pravdno sposobna v mejah svoje poslovne sposobnosti (drugi odstavek 77. člena ZPP).

7.V upravnem sporu se torej lahko sama zastopa le oseba, ki je bodisi polno poslovno sposobna, to je oseba, ki ni postavljena pod skrbništvo, oziroma oseba, ki ni postavljena pod skrbništvo v delu, ki se nanaša na zastopanje pred sodišči.

8.Na podlagi vpogleda v uradno evidenco e-RISK sodišče ugotavlja, da tožnik ni postavljen pod skrbništvo.

9.Iz tožnikovih navedb sicer izhaja, da se je zoper njega pred Okrajnim sodiščem v Gornji Radgoni pod opr. št. N 6/2021 vodil postopek postavitve pod skrbništvo. Sodišče je zato na podlagi 80. člena ZPP¹ po uradni dolžnosti vpogledalo tudi v navedeni sodni spis. Iz njega izhaja, da je bil navedeni postopek postavitve odrasle osebe pod skrbništvo ustavljen s sklepom z dne 6. 1. 2022, ki je istega dne postal tudi pravnomočen. Tožnik torej ni bil postavljen pod skrbništvo, kar pomeni, da mu poslovna sposobnost ni bila odvzeta, in sicer niti v celoti niti deloma.

10.Tožnik se v tožbi sklicuje še na izvedeniško mnenje, ki ga je podala v navedenem nepravdnem postopku postavljena izvedenka. Vendar na podlagi tega mnenja sodišče ne more zaključiti, da tožnik ni sposoben sam poskrbeti za svoje pravice in koristi v tem upravnem sporu, katerega predmet presoje je zavrnitev prošnje za dodelitev BPP v nesodnem postopku. Enako velja za odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje št. 10333-8592/2022 z dne 30. 3. 2023, na katero se tožnik prav tako sklicuje. Iz te odločbe sicer izhaja, da je tožnik razvrščen v II. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in poškodbe zunaj dela, vendar pa tudi to ne pomeni, da tožnik ne bi bil sposoben sam poskrbeti za svoje pravice in koristi v tem upravnem sporu.

11.Po povedanem sodišče ni ugotovilo ovir za vsebinsko obravnavo tožnikove tožbe.

O utemeljenosti tožbe

12.Tožba ni utemeljena.

13.Toženka ni storila smiselno očitane kršitve pravil postopka s tem, ko je tožnikovo vlogo za dodelitev BPP vsebinsko obravnavala. Iz razlogov izpodbijane odločbe namreč izhaja, da je toženka po vpogledu v evidenco e-RISK ugotovila, da tožniku ni bil postavljen skrbnik. Po vpogledu v vpisnik Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni pa je ugotovila, da je bil postopek postavitve tožnika pod skrbništvo ustavljen. Ker torej tožnik ni bil postavljen pod skrbništvo in ker (kot ugotavlja sodišče v obrazložitvi dopustnosti tožbe) ni drugih razlogov za dvom v tožnikovo sposobnost poskrbeti za svoje pravice v postopku dodelitve BPP, niso bile podane ovire za vsebinsko obravnavo tožnikove prošnje za dodelitev BPP.

14.V tem upravnem sporu sodišče sicer presoja zakonitost odločbe, s katero je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku dodelitve BPP, ki se pri toženki vodi pod opr. št. Bpp 237/2024.

15.Kot že pojasnjeno v povzetku izpodbijanega akta, je toženka tako ravnala, ker je po določbah ZBPP brezplačno pravno pomoč mogoče dodeliti le za pravno svetovanje, pravno zastopanje in druge pravne storitve v zvezi s sodnimi postopki ter kot oprostitev plačila sodnih taks. Postopek, v zvezi s katerim tožnik prosi za pravno pomoč v tej zadevi, pa ni sodni postopek. Po drugem odstavku 34. člena ZBPP namreč organ v postopku dodelitve BPP, če ta zakon ne določa drugače, postopa po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek. To posledično pomeni, da je postopek dodelitve BPP upravni postopek. Upravni postopek pa ni sodni postopek.

16.Enako izhaja tudi prvega odstavka 1. člena ZBPP. Ta določa, da je namen BPP uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati.

17.To potrjujejo tudi določbe 7. člena ZBPP. Ta določa, da se BPP po tem zakonu lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov (v nadaljnjem besedilu: sodni postopki), ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka (prvi odstavek). Brezplačna pravna pomoč se dodeli tudi za postopke pred mednarodnimi sodišči ali arbitražami, če s pravili mednarodnega sodišča ali arbitraže ni urejena pravica do brezplačne pravne pomoči oziroma, če posameznik po pravilih o brezplačni pravni pomoči do nje ni upravičen (drugi odstavek).

18.Ker se torej BPP lahko dodeli le za sodne postopke, brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti za postopke, ki niso sodni. Prav tak, to je nesoden postopek, pa je postopek dodelitve BPP, v zvezi s katerim tožnik prosi za dodelitev BPP. Zato zanj brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti.

19.Navedenim razlogom tožnik niti ne nasprotuje. V tožbi v bistvu uveljavlja, da je toženka zmotno ugotovila, da je poslovno sposoben. Ta okoliščina pa (tudi če bi bila pri tožniku podana) ne vpliva na dodelitev BPP. Povedano drugače, prosilec, ki ni poslovno sposoben, zgolj iz tega razloga ni upravičen do dodelitve BPP, temveč morajo za to biti izpolnjeni z zakonom določeni pogoji. Eden izmed teh pogojev je, da se BPP lahko dodeli le za sodni postopek. Postopek, v zvezi s katerim tožnik želi BPP, pa (kot že rečeno) ni sodni postopek

20.Ker glede na citirane določbe ZBPP za dodelitev BPP v nesodnem postopku ni podlage v zakonu, na odločitev o tožbi ne vplivajo očitki o nepristranskosti sodišča ter kršitvah 23. in 25. člena Ustave RS. Glede na navedeno upravni organ ni mogel odločiti drugače. Pravna ureditev ZBPP, po kateri je BPP mogoče dodeliti le za sodni postopek, pa tudi ni v nasprotju z navedenimi določbami ustave. Te se nanašajo na sodno varstvo, v katerega z navedeno ureditvijo, ki izključuje nesodne postopke, ni poseženo.

21.Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

-------------------------------

1Po tej določbi mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben, ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik, in ali ima zakoniti zastopnik posebno dovoljenje, kadar je to potrebno, in ali stranko zastopa pooblaščenec, določen v tretjem odstavku 86. člena tega zakona oziroma v tretjem odstavku 87. člena tega zakona.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 1, 7

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.