Jedro

Ker je Policija organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve, ki sodi v državno upravo, saj je upravni organ, ki opravlja tam določene upravne naloge, je prvostopenjski organ pravilno tožnici ni priznal 10 točk, temveč 0 točk, kajti delovna mentorica tožnice je zaposlena v državni upravi. Sporno razpisno merilo je bilo namreč določeno jasno, nedvoumno in nikakor ne zavajajoče (''delovni mentor je strokovnjak iz gospodarstva oziroma negospodarstva, razen državne uprave...'')

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom o izbiri je upravni organ odločil, da se vloga prijaviteljice - tožnice na javni razpis ''Inovativna shema za sofinanciranje doktorskega študija za spodbujanje sodelovanja z gospodarstvom in reševanja aktualnih družbenih izzivov – generacija 2012 Univerza v Ljubljani'' za sofinanciranje doktorskega študija po točki 3.A javnega razpisa zavrne (1. točka izreka), da se vloga prijaviteljice - tožnice na javni razpis ''Inovativna shema za sofinanciranje doktorskega študija za spodbujanje sodelovanja z gospodarstvom in reševanja aktualnih družbenih izzivov – generacija 2012 Univerza v Ljubljani'' izbere za sofinanciranje doktorskega študija po 3.B točki javnega razpisa v skupni vrednosti 5.250,00 EUR (2. točka izreka) in da se zneski po študijskih letih ter način in pogoji koriščenja sofinanciranja določijo s pogodbo o sofinanciranju (3. točka izreka). V obrazložitvi je navedel, da je tožnica pravočasno oddala vlogo na navedeni javni razpis za sofinanciranje po 3.A točki javnega razpisa in podredno po 3.B točki, če vloga v fazi ocenjevanja po 3.A točki ne bi bila izbrana. Postopek javnega razpisa sta vodili Komisija za odpiranje vlog in Komisija za ocenjevanje vlog prijaviteljev. Vloga tožnice je bila po 3.A točki javnega razpisa ocenjena z 43,01 točkami (morala pa bi prejeti 48 točk) po posameznih merilih: pri merilu ustreznost prijavitelja je tožnica od možnih 40 točk prejela 28,01 točk, pri merilu povezanost programa raziskovalnega dela s predvidenim sodelovanjem v relevantnih raziskovalnih programih/projektih je tožnica prejela od možnih 10 točk 5 točk, pri merilu povezanost programa doktorskega študija z idejno zasnovo doktorske disertacije je tožnica prejela 10 od možnih 10 točk ter pri merilu primernost in usposobljenost delovnega mentorja od možnih 20 točk ni prejela nobene točke. V nadaljevanju je organ pojasnil posamezne elemente po posameznih merilih in pridobljene točke tožnice. Pri merilu primernost in usposobljenost delovnega mentorja je tožnica v vlogi uveljavljala sodelovanje z delovnim mentorjem, ki ni v skladu z razpisnim besedilom in Merili za ocenjevanje vlog. Delovna mentorica je zaposlena na Generalni policijski upravi, ki je organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve. Ker je v skladu z javnim razpisom delovni mentor strokovnjak iz gospodarstva oziroma negospodarstva, razen državne uprave, visokošolskih zavodov, javnih raziskovalnih zavodov in raziskovalnih organizacij, v katerih je raziskovanje njihova osnovna dejavnost, je pri tem merilu tožnica prejela 0 točk. 2. Z odločbo, št. 62231-1243/2013-2 z dne 12. 7. 2013, je bil zavrnjen ugovor tožnice, upravni organ pa je v zvezi z ugovornimi navedbami še dodal, da je neutemeljeno stališče tožnice, da mentorica, ki je zaposlena na Policiji, Generalni policijski upravi, deluje v povezavi z negospodarstvom, ne glede na to, da se dejavnost policije uvršča v področje O (Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti), natančneje v podrazred 084.240 (Dejavnost za javni red in varnost). Iz javnega razpisa namreč nedvomno izhaja, da delovni mentor ne more biti nekdo, ki je zaposlen v državni upravi. Policija sodi pod državno upravo, gre za organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve. Policija kot organ v sestavi zato tudi sodi v državno upravo glede na Zakon o državni upravi (v nadaljevanju ZDU-1). Merilo Povezanost programa raziskovalnega dela s predvidenim sodelovanjem v relevantnih raziskovalnih programih/projektih, pri katerem je tožnica prejela 5 točk, pa tudi ni povezano z merilom Primernost in usposobljenost delovnega mentorja, da bi točkovanje v sklopu enega narekovalo točkovanje pri drugem. Pri prvem komisija presoja, ali je raziskovalni projekt, v katerega je vključena tožnica, v povezavi z reševanjem aktualnih družbenih izzivov ali v povezavi z gospodarstvom. Pri drugem pa ocenjuje primernost in usposobljenost delovnega mentorja glede na njegovo delovanje v povezavi z gospodarstvom ali negospodarstvom.

3. Tožnica je v tožbi uvodoma povzela potek dosedanjega postopka in vsebino izpodbijane odločbe, navedla, da je glede na Klasifikacijo NACE (ki je pravno relevanten vir za uvrščanje dejavnosti) dejavnost Policije uvrščena v področje O, torej gre za negospodarsko dejavnost. Če toženka ne bi želela nanjo vezati pravne posledice, tega ne bi smela ali uporabiti ali pa izrecno pojasniti to diskrepanco in opozoriti na to vlagatelje. Vsekakor pa zato tožnica ne sme trpeti posledice. Tožnica se je zanesla na akt - Klasifikacijo, ki ga toženka sedaj tolmači drugače in povsem mimo njegove jasne opredelitve. Odločitev je zato nezakonita. Iz razpisa je jasno razvidno, da se s sofinanciranjem spodbuja doktorski študij prijaviteljev, katerih program raziskovalnega dela v okviru doktorskega študija bo vključeval raziskovalno delo v povezavi z gospodarstvom ali negospodarstvom, reševanjem aktualnih družbenih izzivov z enega ali več tematskih področij. Prav tako je iz dopisa toženke v zvezi s vprašanji glede razpisa jasno razvidno, da področje, iz katerega prihaja delovni mentor, spada pod negospodarstvo, ki je sofinancirano s predmetnim razpisom. Odgovori na vprašanja so tudi del javnega razpisa in postanejo pravno zavezujoči. Na vprašanje ''Katere dejavnosti se štejejo pod gospodarstvo in katere za negospodarstvo?' nedvoumno in jasno izhaja, da se področje O sofinancira. Ker Policija sodi pod področje, se je tožnica lahko zanesla, da imenovani delovni mentor spada pod področje negospodarstva, zaradi katerega ne bo izločen. Obrazložitev, da je policija organ v sestavi MNZ, državna uprava pa je izvzeta iz tega razpisa, ne zadovolji kriterija specifičnosti, konkretnosti in jasnosti. Vsekakor delovna mentorica iz Generalne policijske uprave ni smatrana za mentorja iz državne uprave, vsaj ne za potrebe razpisa. Še posebej to velja, ker je državna uprava pojmovno, v institucionalnem smislu zgolj vlada in ministrstvo ter UE na lokalni ravni, ne pa policija kot organ v sestavi. Sklep je napačen še iz dodatnega razloga. Tema razpisa je reševanje družbenih problematik. Če je bila pri merilih za sodelovanje pri projektih tema tožnice točkovana, potem to ne more biti drugačen v primeru delovnega mentorja. Forenzična psihologija je namreč umeščena v ustrezno področje negospodarstva, izvzeti pa so kompetentni delovni mentorji, ki naj bi prihajali s področja, ki je po mnenju toženke neupoštevno. Gre za napačno logiko toženke. Po tej logiki namreč tega področja raziskovanja ne bi bilo mogoče sofinancirati. V okviru doktorske disertacije namreč tožnica želi izvesti raziskavo, pri kateri ji bo poleg mentorice in komentorja lahko pomagal edino delavec Policije, ki ima v razpisu zahtevano izobrazbo, hkrati pa izjemne delovne izkušnje. Izkušnje delovne mentorice pa so dragocene, saj v Sloveniji ni drugih strokovnjakov, ki bi praktično delali na tem področju. Tožnica s svojim predlogom preverja možnost uporabe preiskovalnega protokola NICDH v slovenskem prostoru. V razvitih državah (ZDA, VB) velja ta protokol za strokovno priznan in pogosto uporabljen način intervjujanja otrok, predvsem v primerih suma spolne zlorabe. V svojem raziskovalnem delu bo prva v slovenskem prostoru skušala oblikovati predlog slovenske različice tega protokola, ki bo imel poseben poudarek na ocenjevanju sugestibilnosti pri predšolskih otrocih. Tako oblikovan pripomoček bo služil policistom in socialnim delavcem pri pridobivanju verodostojnih podatkov. S svojim raziskovalnim delom tožnica dejansko prispeva k trajnostnemu razvoju družbe, kar je namen in temelj razpisa. Tožnica se za mentorja ni mogla odločiti drugače, ker tovrstni delovni mentorji obstajajo samo znotraj policije. Tožnica ima soglasje generalnega direktorja policije. Če je vloga tožnice v skladu z reševanjem družbenih problematik, s čimer se je Komisija očitno glede na podeljeno število točk strinjala, je nelogično, da je primernost in usposobljenost delovnega mentorja ocenjena na 0 točk, saj se na ta način umetno razmejuje področje raziskovanja od področja stroke. Tožnica je zato predlagala, da se prvostopni in drugostopni sklep odpravita ter se zadeva vrne toženki v ponovno odločanje, toženka pa je dolžna tožnici povrniti stroške tega postopka, v roku 15 dni pod izvršbo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do izpolnitve obveznosti.

4. Toženka je v odgovoru na tožbo vztrajala pri izdani odločbi, povzela razloge odločbe, dodala, da je irelevantna uvrstitev dejavnosti organizacije, v kateri je zaposlena oseba, ki jo tožnica predlagala za delovnega mentorja, saj delovni mentor ne more biti oseba, ki je zaposlena v državni upravi. Tožnica tudi ni navedla celotnega odgovora na vprašanje ''Katere dejavnosti se štejejo za gospodarstvo in katere za negospodarstvo'' glede na besedilo tretjega odstavka tega odgovora, kjer je tudi navedeno, da se primernost in usposobljenost strokovnjaka, ki prihaja iz državne uprave, ne točkuje. Predlagala je zavrnitev tožbenega zahtevka, sodišče pa naj naloži tožnici povrnitev pravdnih stroškov toženke, v roku 15 dni pod izvršbo od poteka paricijskega roka dalje do plačila, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5. Tožnica je v pripravljalni vlogi navedla, da vsi zaključki toženke izhajajo iz njenega tolmačenja pravil razpisa, za katere nima podlage. Očitno toženka ni imela jasnih izhodišč. Pravila pa sedaj razlaga posteriori. Vztrajala je pri povedanem, opozorila na tožbo tožnice A.A. pred naslovnim sodiščem in na 83. člen Obligacijskega zakonika ter predlagala kot doslej.

6. Tožnica in toženka sta nato v več vlogah ponovili svoje navedbe, predlagali izvedbo tam navedenih dokazov in vztrajali kot doslej.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Iz podatkov spisa izhaja, da se je tožnica prijavila na javni razpis ''Inovativna shema za sofinanciranje doktorskega študija za spodbujanje sodelovanja z gospodarstvom in reševanja aktualnih družbenih izzivov – generacija 2012 Univerza v Ljubljani '' v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013 1. razvojne prioritete: Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti; prednostne usmeritve 1.3 Štipendijske sheme, katerega izvajalec je Univerza v Ljubljani. V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnica vložila vlogo za sofinanciranje doktorskega študija po 3.A točki javnega razpisa, podrejeno po 3.B točki, sporno pa je, ali je upravni organ mogel glede na določbe javnega razpisa pri merilu 4 Primernost in usposobljenost delovnega mentorja tožnici priznati 0 točk ali bi ji moral priznati 10 točk, kot to meni tožnica.

9. V 6. točki javnega razpisa so bila predstavljena merila za izbor prijaviteljev in način izbire, in sicer v točki 6.1.A točki merila za ocenjevanje vloge po 3.A točki javnega razpisa, med njimi merilo pod št. 4 Primernost in usposobljenost delovnega mentorja. Pri tem merilu je bilo navedeno, da se ocenjuje relevantnost področja dela in referenc delovnega mentorja za raziskovalno delo in doktorski študij prijavitelja; delovni mentor je strokovnjak iz gospodarstva oziroma negospodarstva, razen državne uprave, visokošolskih zavodov, javnih raziskovalnih zavodov in raziskovalnih organizacij, v katerih je raziskovanje njihova osnovna dejavnost. Primernost in usposobljenost delovnega mentorja mora biti dokazljiva z delovnimi izkušnjami na širšem področju doktorske disertacije študenta in se ocenjuje glede na delovanje delovnega mentorja v povezavi z negospodarstvom (10 točk) ali z gospodarstvom (20 točk) po presoji ocenjevalne komisije.

10. Iz vloge tožnice je razvidno (in kar tudi ni sporno med strankama), da je delovni mentor tožnice B.B., kriminalistična inšpektorica, ki je zaposlena pri Policiji. Ker je Policija organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve (prva alineja prvega odstavka 10. člena Uredbe o organih v sestavi ministrstev), Ministrstvo za notranje zadeve pa sodi v državno upravo, saj je upravni organ, ki opravlja tam določene upravne naloge (Zakon o državni upravi – v nadaljevanju ZDU-1 – 1. člen, 8. člen, 14. člen in 34. člen), tudi po presoji sodišča organ pravilno tožnici ni priznal 10 točk, temveč 0 točk, saj je delovna mentorica tožnice zaposlena v državni upravi. Sodišče se sicer strinja s tožnico, da je dejavnost Policije po Klasifikaciji NACE (ki je pravno relevanten vir za uvrščanje dejavnosti) uvrščena v področje O in gre torej za negospodarsko dejavnost (področje O - Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti, natančneje podrazred 084.240 - Dejavnost za javni red in varnost), hkrati pa, ob upoštevanju zgoraj v tej točki citiranih materialnih predpisov (Uredbe o organih v sestavi ministrstev in ZDU-1) nedvomno sodi med državno upravo. Slednja pa je izrecno izključena kot področje, iz katerega lahko izhaja delovni mentor – strokovnjak. Tožnica tako ne more z uspehom uveljavljati, da se je zanašala na pravni akt (Klasifikacijo) glede razvrščanja dejavnosti pri spornem razpisnem merilu, katerega organ sedaj tolmači drugače oziroma je nanj vezal pravne posledice, ki jih tožnica zato ne bi smela trpeti. Sporno razpisno merilo je bilo namreč določeno jasno, nedvoumno in nikakor ne zavajajoče (''delovni mentor je strokovnjak iz gospodarstva oziroma negospodarstva, razen državne uprave...''(op.:okrepljeno s strani sodišča)). Tako tudi ne vzdrži nadaljnji tožbeni očitek, da takšen izključujoči pogoj ne izhaja iz razpisne dokumentacije, saj je (kot že povzeto v točki 9 obrazložitve te sodbe) kot tak oziroma s takšno vsebino določen v merilih javnega razpisa, Klasifikacije dejavnosti pa zato tudi ni mogoče šteti kot zavezujoče pravne podlage za razlago razpisnih meril v tem – za tožnico – spornem delu oziroma na način, kot ga uveljavlja tožnica.

11. Drugačna razlaga spornega razpisnega merila (ki naj bi tožnico zavedla) pa tudi ne izhaja iz odgovorov na vprašanja glede predmetnega razpisa. Kot je že toženka navedla v odgovoru na tožbo, je pri odgovoru na vprašanje ''Katere dejavnosti se štejejo za gospodarstvo in katere za negospodarstvo'' poleg povzetka področij po Klasifikaciji NACE, toženka v tretjem odstavku odgovora še navedla, da ''v primeru, da prijavitelj uveljavlja delovnega mentorja, ki prihaja iz državne uprave, visokošolskih zavodov, javnih raziskovalnih zavodov in raziskovalnih organizacij, v katerih je raziskovanje njihova osnovna dejavnost, se primernost in usposobljenost takšnega strokovnjaka ne ocenjuje in prijavitelj zanj ne more prejeti dodatnih točk.'' Tožnica se zato tudi moti, da določitev merila na način, kot izhaja iz razpisnih pogojev, ne zadosti kriteriju specifičnosti, konkretnosti in jasnosti, saj to (glede na že večkrat povzeto besedilo spornega merila) ne vzdrži sodne presoje.

12. Na napačno točkovanje toženke spornega merila pa tudi ne kaže (sicer ne z maksimalnim številom točk, temveč s polovico možnih točk) ocenjena vloga tožnice pri Merilu 2 Povezanost programa raziskovalnega dela s predvidenim sodelovanjem v relevantnih raziskovalnih programih/projektih. Pri tem merilu se namreč, ob upoštevanju predmeta javnega razpisa (iz 3. točke), ocenjuje, ali je prijavljeni projekt v povezavi z reševanjem aktualnih družbenih izzivov z enega ali več tematskih področij (in če, je vloga ocenjena s 5 točk) ali z gospodarstvom (in če, je vloga ocenjena z 10 točkami). To merilo pa nima vsebinske povezave s spornim merilom primernosti in usposobljenosti delovnega mentorja, saj bi lahko tožnica prijavila raziskovalni projekt z drugo ustrezno temo glede na 3. točko javnega razpisa, pri katerem bi bil njen delovni mentor s področja gospodarstva ali s področja negospodarstva (in ki hkrati ne bi bil zaposlen v državni upravi in drugih, v tem merilu opredeljenih institucijah).

13. Sodišče se do ostalih tožbenih ugovorov ni opredeljevalo izrecno, se je pa do njih opredelilo posredno v okviru presoje poglavitnih tožbenih ugovorov v točkah 8 do 12 obrazložitve te sodbe, izvedba predlaganih dokazov pa po presoji sodišča tudi ne bi vplivala na odločitev, zaradi česar jih sodišče ni izvedlo (59. člen Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1).

14. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožbeni ugovori pa neutemeljeni.

15. Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka tožnice in toženke (ki stroškov tudi ni specificirala) za povrnitev stroškov postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.