Jedro

Sodišče prve stopnje mora ugotoviti dejstva o tem, ali bi plačilo sodnih taks občutno zmanjšalo sredstva, s katerim se preživlja tožnik oz. njegova družina in potem odločiti o taksni oprostitvi oz. delni oprostitvi ali odlogu plačila.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišče prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse.

Zoper navedeni sklep se pritožuje tožnik smiselno zaradi napačne uporabe določb Zakona o sodnih taksah. V pritožbi navaja, da so mesečni prihodki njegove družine tako nizki, da bi plačilo sodne takse ogrozilo eksistenčni obstoj. Tožnikovi mesečni dohodki so neto 90.000,00 SIT, od katerih pa je potrebno odšteti vse odtegljaje za dodatno družinsko zavarovanje, najemnino za stanovanje, elektriko, vodo, funkcionalno vzdrževanje bloka, hrano in drugo. Žena opravlja samostojno dejavnost, vendar je v vsem lanskem letu dejavnost prinesla 547.000,00 SIT dobička, kar je mesečno cca 45.500,00 SIT.

Letošnje poslovanje je zelo podobno lanskemu. Ima sina študenta, ki študira izven kraja bivanja, tako, da so stroški zelo veliki in nima štipendije. Živijo v najemniškem stanovanju. Drugih dohodkov družina nima, kot je razvidno iz prilog. Prosi za oprostitev plačila sodne takse, saj le-ta predstavlja več kot polovico njegovega letnega zaslužka.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je preuranjeno v celoti zavrnilo predlog tožeče stranke zoper sklep o plačilu sodne takse, ko je po pregledu podatkov iz predloženih listin ugotovilo, da je dohodek na družinskega člana tožeče stranke presegel cenzus v višini zajamčene bruto plače, ki se upošteva kot meja za oprostitev plačila sodne takse. Sodišče prve stopnje je tudi preuranjeno zaključilo, da se s plačilom sodne takse ne bodo bistveno zmanjšala sredstva, s katerim se preživlja tožeča stranka in se preživljajo člani njegove družine.

Po 27. členu Zakona o sodnih taksah je sodišče dolžno na zahtevo stranke izdati sklep o odmeri sodne takse. V II. poglavju Zakona o sodnih taksah "Taksne oprostitve", je v prvem odstavku 13. člena določeno, da sodišče v celoti ali deloma oprosti plačila taks stranko, če se bi s plačilom takse občutno zmanjšala sredstva, s katerimi se preživlja sama, ali se preživljajo njeni družinski člani.

Sodišče prve stopnje še ni dovolj ugotovilo dejstev, zlasti o tem, ali bi plačilo taks občutno zmanjšalo sredstva, s katerimi se preživlja tožnik oziroma njegova družina. Iz naloga oziroma opomina (list str.182) izhaja, da je sodišče določilo plačilo sodne takse za sodbo na redni številki 74, v znesku 188.208,00 SIT, za pritožbo na redni številki 76, v znesku 376.416,00 SIT in za revizijo pod redno številko 81, v znesku 376.416,00 SIT, torej skupaj 941.040,00 SIT. Ob visoki taksni obveznosti sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni razlogovalo o tem, ali bi glede na navedeni 1. odstavek 13. člena Zakona o sodnih taksah bila utemeljena delna oprostitev plačila taks. Pritožbene navedbe bo sodišče lahko pred ponovno odločitvijo preizkusilo. Upošteva naj tudi vlogo tožeče stranke z dne 3.6.1999, v kateri navaja, da sedaj izdan nalog predstavlja vrednost vsega kar zasluži celo leto in je vsled tega njegova eksistenca popolnoma ogrožena. Sodišče naj pridobi podatke, po potrebi pa tudi zasliši stranke o občutnem zmanjšanju sredstev za preživljanje. Šele po dopolnitvi postopka v navedeni smeri bo mogoče odločiti o tem, ali pride v poštev in koliko delna oprostitev plačila sodne takse.

Zaradi navedenega je bilo treba pritožbi ugoditi in razveljaviti izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.