Jedro

Pri presoji ali gre za pasivnega družbenika ni pomembno, ali je bil družbenik dejansko pasiven ali aktiven, pač pa, ali bi glede na položaj, ki ga je imel v družbi, lahko bil aktiven. Njegova dejanska neaktivnost ga ne more razbremeniti odgovornosti. Drugi dolžnik bi torej moral dokazati, da glede na svoj položaj v družbi (lastnik 50 % poslovnega deleža) ni mogel vplivati na poslovne odločitve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor 2. dolžnika zoper III. tč. izreka sklepa z dne 4.7.2012 zavrnilo.

Zoper sklep se pritožuje dolžnik po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in samo odloči o zadevi, tako da ugovoru ugodi in sklep o izvršbi razveljavi oz. podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Ponavlja ugovorne navedbe, da od septembra 2005 nima nič več z družbo E. d.o.o., saj ga je takrat 1. dolžnica kot direktorica družbe odstavila kot komercialnega direktorja družbe, mu dala odpoved delovnega razmerja, mu onemogočila vstop v prostore družbe z zamenjavo ključavnic ter mu odvzela ključe vozil družbe. Ker je bil 2. dolžnik prisilno izločen iz družbe, ne more biti odgovoren za obveznosti družbe, ki so nastale šele 2010, zgolj na podlagi formalnega dejstva, da je bil vpisan kot družbenik in komercialni direktor družbe. Sodišče prve stopnje je storilo bistveno kršitev določb postopka, saj je odločilo brez izvedbe predlaganih dokazov s strani 2. dolžnika. V družbi je bil v odvisnem položaju od 1. dolžnice in je imel dejanski status delavca. Po prekinitvi razmerij z družbo in 1. dolžnico, je izključno 1. dolžnica nemoteno poslovala naprej, 2. dolžnik pa je štel, da so njegove vezi z družbo trajno pretrgane in zaključene, ne glede na to, da je bil formalno še vedno vpisan v sodnem registru kot družbenik in direktor. Po mnenju pritožnika so pomembne dejanske okoliščine njegovega razmerja z družbo, ne pa njegov formalni položaj. To pomeni, da 2. dolžnik od 2005 dalje dejansko ni mogel vplivati na poslovanje družbe, saj se ni več štel kot družbenik in tudi dostopa do družbe ni imel. Sodišče prve stopnje očita 2. dolžniku, da ni sprožil določenih sodnih postopkov po ZGD-1, vendar 2. dolžnik ni hotel po nepotrebnem sprožati dolgoletne sodne postopke, saj je bilo obema družbenikoma jasno, da od 2005 dalje 2. dolžnik nima s poslovanjem družbe nič.

Upnik je odgovoril na pritožbo 1. dolžnika in predlagal, da se zavrne kot neutemeljena.

Pritožba ni utemeljena.

Pri presoji ali gre za pasivnega družbenika, je bistveno, ali bi glede na velikost svojega poslovnega deleža lahko vplival na poslovanje družbe (osmi odstavek 442. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). Ni torej pomembno, ali je bil družbenik dejansko pasiven ali aktiven, pač pa, ali bi glede na položaj, ki ga je imel v družbi, lahko bil aktiven. Za pritožnika ni sporno, da je imel ves čas do izbrisa družbe iz sodnega registra 50 % lastniški delež v osnovnem kapitalu družbe E. d.o.o. Zato tudi če mu je bilo delovanje v družbi od septembra 2005 dalje fizično preprečeno, in ne glede na to ali se je še štel za družbenika ali ne, to ni upošteven razlog za razbremenitev njegove odgovornosti za dolgove družbe, saj je imel, glede na svojo funkcijo lastnika 50 % poslovnega deleža, na voljo pravne možnosti za dosego vpliva na poslovanje družbe, ki pa se jih po pritožbenih trditvah niti ni hotel poslužiti. Za status pasivnega družbenika tako ne zadostuje zgolj zatrjevanje, da od septembra 2005 nima nič več z izbrisano družbo; sploh pa ni pomembno ali je bil zaposlen v družbi ali ne, kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje. Če je 2. dolžnik štel, da so njegove vezi z družbo trajno pretrgane in zaključene, je imel možnost v skladu s predpisi izstopiti iz družbe oz. odsvojiti svoj delež. Njegova dejanska neaktivnost pa ga ne more razbremeniti odgovornosti. Drugi dolžnik bi torej moral dokazati, da glede na svoj položaj v družbi (lastnik 50 % poslovnega deleža) ni mogel vplivati na poslovne odločitve. Da te možnosti glede na določila družbene pogodbe ni imel, drugi dolžnik, na kateremu je dokazno breme, ni niti dokazoval. Pritožnik tako položaja "pasivnega družbenika", kot ga opredeljuje ZFPPIPP ni uspel izkazati, zato se svoje odgovornosti ni uspel razbremeniti. Sodišče prve stopnje s tem, ko ni izvajalo predlaganih dokazov s strani 2. dolžnika, ni storilo zatrjevane bistvene kršitve določb postopka, saj so bile že navedbe 2. dolžnika takšne, s katerimi ne more uspeti v zvezi z zatrjevanjem položaja "pasivnega družbenika", kot ga opredeljuje ZFPPIPP.

Pritožbeno sodišče je ob povedanem pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ), saj tudi kakšnih uradno upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) ni zasledilo.