Jedro

V sodni praksi je v primeru, ko je ugotavljanje temelja povzročilo nastanek znatnih pravdnih stroškov, uveljavljen princip ugotavljanja uspeha ločeno glede temelja in ločeno glede višine zahtevka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se odločitev o stroških, ki je vsebovana v 5. in 6. izreka sodbe spremeni tako, da sta toženi stranki dolžni tožeči stranki nerazdelno povrniti 594,32 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni od prejema sklepa sodišča druge stopnje, v primeru zamude s plačilom skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka 15 dnevnega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

(1.) Sodišče prve stopnje je s sodbo delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke (točke 1, 2, 3 in 4 izreka), glede stroškov pa je odločilo, da je prvo tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti 5,22 EUR pravdnih stroškov (točka 5. izreka), tožeča stranka pa drugo toženi stranki 816,51 EUR stroškov (točka 6. izreka), oboje v 15 dneh in z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka naprej do plačila.

(2.) Zoper stroškovni del sodbe, to je zoper točki 5. in 6. izreka, vlaga pritožbo tožeča stranka, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in odločitev spremeni, podredno pa, da odločitev razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločitev. V bistvenem navaja, da se je sodišče v tej pravdni zadevi ukvarjalo tako s temeljem kot višino zahtevka in je sporni temelj povzročil večji del stroškov. Uspeh, ki ga je sodišče upoštevalo, zato ni pravilen. Tožeča stranka je uspela z najmanj 70%, in sicer 50% na račun temelja, 20% pa po višini.

(4.) Toženi stranki na vloženo pritožbo nista odgovorili.

(5.) Pritožba je utemeljena.

(6.) Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje v izreku pod točkami 1, 2, 3 in 4 postala pravnomočna, saj se pravdni stranki zoper te dele sodbe nista pritožili. Predmet pritožbenega preizkusa je le stroškovni del odločitve.

(7.) Po 154. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora stranka, ki v pravdi ne uspe, povrniti nasprotni stranki stroške postopka. Če stranka deloma zmaga v pravdi, lahko sodišče glede na dosežni uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki ustrezen del stroškov. Temeljno merilo za povračilo stroškov je torej kriterij uspeha strank v pravdi s tem, da je v sodni praksi v primeru, ko je ugotavljanje temelja povzročilo nastanek znatnih pravdnih stroškov, uveljavljen princip ugotavljanja uspeha ločeno glede temelja in ločeno glede višine zahtevka.

(8.) V konkretnem primeru sta obe toženi stranki, kot pritožba utemeljeno opozarja, ugovarjali tako temelju kot višini zahtevka in je velik del stroškov dejansko nastal ravno zaradi ugotavljanja, ali sta toženi stranki kršili avtorski pravici obeh tožnikov. Iz tega razloga je pri izračunu uspeha ene in druge pravdne stranke to tudi potrebno upoštevati. Tožeča stranka je tako v postopku po temelju uspela v celoti (100%), po višini pa delno (27%). Njen skupni uspeh znaša posledično 63,5% (100 + 27 : 2 ), uspeh tožene stranke pa 36,5 %. Ker pritožba ne posega v sam obseg priznanih stroškov, je pritožbeno sodišče pri spremembi odločitve upoštevalo stroške, ki jih je eni in drugi stranki priznalo sodišče prve stopnje. Glede na tako odmerjene stroške in pravilno ugotovljen uspeh, je tožeča stranka upravičena do povračila 2.005,37 EUR stroškov, prvo tožena do 491,29 EUR in drugo tožena do 919,76 EUR. Po medsebojnem pobotanju (stroški tožeče se pobotajo s seštevkom stroškov obeh toženih strank) sta toženi stranki dolžni (nerazdelno) povrniti tožeči razliko v višini 594,32 EUR (3. odst. 161. člena ZPP).

(8.) Pritožbeno sodišče je glede na obrazloženo, v skladu s 3. točko 365. člena ZPP (pritožba zoper odločitev o stroških se šteje za pritožbo zoper sklep), pritožbi ugodilo in odločitev glede stroškov postopka spremenilo tako, da je toženima strankama naložilo, da tožeči stranki solidarno povrneta 594,32 EUR v roku 15 dni od prejema sklepa pritožbenega sodišča. V primeru zamude bosta dolžni poravnati tudi zakonske zamudne obresti od poteka 15 dnevnega roka dalje do plačila.

(9.) Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih tožeča stranka ni priglasila.