Jedro

Pravilen je materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da četudi je predmet izvršilnega postopka skupno premoženje, slednje na višino odmerjene sodne takse nima nikakršnega vpliva, ker ni razdeljeno in na njem deleži še ne obstajajo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožeča stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama.

Obrazložitev

1. V izpodbijanem sklepu je sodišče zavrnilo ugovor tožeče stranke, z dne 6. 11. 2020, zoper plačilni nalog Okrožnega sodišča v Krškem, zaradi plačila sodne takse pod opr. št. I P 59/2020, na podlagi plačilnega naloga izdanega 28. 10. 2020. 2. Odločitev sodišča po odvetniku zaradi napačne odmere sodne takse izpodbija tožeča stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da izdani plačilni nalog razveljavi in podredno, da odločitev sodišča razveljavi in zadevo vrne v nov postopek sodišču prve stopnje s stroškovno posledico. V obrazložitvi navaja, da je sodišče kot vrednost spora upoštevalo znesek 194.403,07 EUR, pravilno bi bilo, da bi upoštevalo znesek 97.201,53 EUR, ker tožnica v postopku zaradi nedopustnosti izvršbe zahteva ugotovitev nedopustnosti izvršbe, ker predmet izvršbe predstavlja skupno premoženje, ki ga ima z dolžnikom.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožba nekritično prezre, da v tožbi zahteva, da sodišče ugotovi, da je izvršba, ki poteka pred Okrajnim sodiščem v Brežicah pod opr. št. I 158/2019 na nepremičnine, ki so naštete v izreku in na premičnine, ki se nahajajo v stanovanjskem objektu na naslovu ..., ki je že bila dovoljena s sklepom Okrajnega sodišča v Brežicah o izvršbi, ki teče pod opr. št. I 158/2019 z dne 11. 6. 2019, nedopustna. Pritožnica torej zahteva nedopustnost izvršbe v postopku, kjer je po njeni oceni vrednost spornega predmeta 194.403,07 EUR s pripadki. Zato je pravilen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da četudi je predmet izvršilnega postopka skupno premoženje, slednje na višino odmerjene sodne takse nima nikakršnega vpliva, ker ni razdeljeno in na njem deleži še ne obstajajo. Vrednost spornega predmeta pa ni odvisna od višine, s katero bo pritožnica v tem postopku morda uspela, ampak od višine zneska, ki je predmet izvršilnega postopka. Glede na to pa v tožbenem zahtevku zahteva, da sodišče ugotovi, da je izvršba zaradi plačil zneska 194.403,07 EUR nedopustna na vseh nepremičnina, ki so naštete v izreku, in premičninah, ki se nahajajo na naslovu skupnega bivališča se pritožnica torej ne upira izvršbi le do zneska 97.201,53 EUR ampak do celote v znesku 194.403,07 EUR s pripadki. Prav tako ne zahteva, da sodišče izreče izvršbo za nedopustno samo na posameznih nepremičninah, oziroma premičnih stvareh, ne glede na to, da najbrž v pravdnem postopku z več kot polovico ne bo uspela. Pritožnica je namreč izrazila interes, da sodišče kot nedopustno izreče izvršbo za znesek 194.403,07 EUR in ne z 1/2 tega zneska, za kar se zavzema v pritožbi.

5. Pritožba se tako pokaže kot neutemeljena in ker sodišče tudi ni našlo tistih absolutno bistvenih kršitev postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo tožnice kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

6. Pritožnica je v pritožbenem postopku propadla, zato svoje stroške postopka nosi sama (165. člen ZPP v zvezi z 154. členom ZPP).