Jedro

Praviloma velja, da mora biti stranki, ki ji je bila vročitev opravljena po določbah o nadomestni vročitvi, pa nato za vročitev dejansko ni izvedela, ker je bila npr. na počitnicah, omogočena vrnitev v prejšnje stanje. Od naslovnika namreč ni mogoče zahtevati, da ob začasni odsotnosti zaradi službene poti ali dopusta za ta čas poskrbi za sprejem sodnih pisanj.

Stranka namreč lahko nosi breme krivde svojega odvetnika, pa tudi svojega zakonitega zastopnika, ni pa ji mogoče pripisati bremena za krivdno ravnanje tretjih oseb, v konkretnem primeru matere, ki drugemu dolžniku ni pravočasno izročila sodnih pisanj oziroma ga obvestila o njihovem prevzemu.

Četrti dolžnik v omenjenem času ni bil odsoten od doma (tako kot drugi dolžnik), zato je imel možnost nastalo situacijo preprečiti na način, da bi ob dotedanji praksi prevzemanja pošiljk s strani tretje dolžnice skrbneje in bolj redno preverjal prispelo pošto, in sicer na povsem isti način kot je to storil drugi dolžnik ob vrnitvi domov.

Izrek

I. Pritožbi drugega dolžnika se ugodi in se sklep glede njega: - v točki I. izreka spremeni tako, da se njegovemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v stanje odločanja o ugovoru drugega dolžnika; - v točki II. izreka spremeni tako, da se predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti ugodi in se potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi z dne 13. 4. 2015 za drugega dolžnika razveljavi; - v točki III. in IV. izreka razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Pritožba četrtega dolžnika se zavrne in se sklep glede njega potrdi.

III. Odločitev o pritožbenih stroških drugega dolžnika se pridrži za končno odločbo.

IV. Četrti dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v točki I. izreka zavrnilo predloga drugega in četrtega dolžnika za vrnitev v prejšnje stanje, v točki II. izreka je zavrnilo predloga drugega in četrtega dolžnika za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti, v točki III. izreka je zavrglo ugovora drugega in četrtega dolžnika, v točki IV. izreka pa je sklenilo, da dolžnika nosita svoje stroške postopka.

2. Proti sklepu se iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožujeta drugi in četrti dolžnik po pooblaščencu. Pritožbenemu sodišču predlagata, da sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, stroške dolžnikov pa naloži v plačilo upniku, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Priglašata stroške pritožbe.

3. Na pritožbo je pravočasno odgovoril upnik. Pritožbenemu sodišču predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba drugega dolžnika je utemeljena, pritožba četrtega dolžnika pa ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ.

6. Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da zatrjevana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ ni podana. Čeprav sodišče prve stopnje ni navedlo, s kakšnimi konkretnimi ravnanji naj bi dolžnika zadostila ustrezni skrbnosti in kaj bi morala storiti, da bi zamudo lahko preprečila, je bilo sklep vendarle mogoče preizkusiti, saj ima navedene razloge o odločilnih dejstvih, ki so jasni in med seboj niso v nasprotju.

7. Sklep o izvršbi z dne 13. 4. 2015 je bil drugemu in četrtemu dolžniku vročen 24. 4. 2015. Z vlogo z dne 14. 5. 2015 sta drugi in četrti dolžnik vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje, podredno predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti ter ugovor zoper sklep o izvršbi.

8. Glede na to, da je bila primarno predlagana vrnitev v prejšnje stanje, podredno pa razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti, je sodišče prve stopnje pravilno najprej odločalo o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in pri tem izhajalo iz predpostavke, da je bila vročitev sklepa o izvršbi, na katero se nanaša procesni rok oziroma zamuda roka, zakonita in pravilna.

9. Če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka (prvi odstavek 116. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

**_O pritožbi drugega dolžnika_**

10. Drugemu dolžniku je bil sklep o izvršbi vročen tako, da ga je 24. 4. 2015 prevzela in s podpisom na vročilnici potrdila prejem njegova mati A. A. (tretja dolžnica), ki z drugim dolžnikom živi na istem naslovu. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da se je drugi dolžnik v času od 24. 4. 2015 do 1. 5. 2015 nahajal v Nemčiji, da med strankama ni sporno, da je od 1. 5. 2015 do 5. 5. 2015 dopustoval na Hrvaškem ter da ne dvomi, da mu je tretja dolžnica pošiljki s sklepoma o izvršbi zanj in za četrtega dolžnika izročila šele, ko se je 6. 5. 2015 vrnil domov. Kljub temu je predlog drugega dolžnika za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo, ker ni izkazal, da je rok zamudil iz opravičljivih, z njegove strani nezakrivljenih razlogov, saj dejanje tretje dolžnice, ki drugemu dolžniku ni pravočasno izročila pošiljk oziroma ga o prevzemu sodnih pisanj obvestila, ni nepredviden dogodek, ki ga kljub izkazani skrbnosti ni mogel niti predvideti niti preprečiti. Teh zaključkov pritožbeno sodišče ne sprejema.

11. Praviloma velja, da mora biti stranki, ki ji je bila vročitev opravljena po določbah o nadomestni vročitvi, pa nato za vročitev dejansko ni izvedela, ker je bila npr. na počitnicah, omogočena vrnitev v prejšnje stanje.1 Od naslovnika namreč ni mogoče zahtevati, da ob začasni odsotnosti zaradi službene poti ali dopusta za ta čas poskrbi za sprejem sodnih pisanj. Ob pojasnjenem tako ni mogoče slediti stališču sodišča prve stopnje, da bi drugi dolžnik, ki je redno dlje časa odsoten in ga doma običajno čaka pošta, obravnavani dogodek lahko pričakoval in moral preprečiti, pri čemer sodišče niti ne konkretizira ali pojasni, kaj točno bi moral drugi dolžnik storiti. Poleg tega je sklep o izvršbi prva sodna pošiljka, ki jo dolžnik v izvršilnem postopku prejme od sodišča in v primeru, ko zoper dolžnika še ne teče izvršilni postopek, dolžniku ni mogoče naložiti, da bi moral pričakovati, da bo lahko v prihodnosti prejel sodno pošiljko.

12. V zvezi z ugotovitvami sodišča prve stopnje, da običajno tretja dolžnica prevzema pošto, da so bile zaradi njenega ravnanja v zvezi z vročitvijo pošte že težave in da drugega dolžnika ob vrnitvi domov običajno čaka pošta, ki jo A. A. daje na kup, pri čemer jo drugi dolžnik ob odsotnosti včasih vpraša za pošto, ona pa mu za pošto včasih pove, včasih pa ne, ter zaključki sodišča, da je vzrok za nastalo stanje mogoče pripisati zgolj neskrbnemu ravnanju dolžnika, ki si je na tak način uredil prevzem pošte ter da gre za utečeno stanje, ki je posledica malomarnega ravnanja, pritožbeno sodišče ugotavlja, da jim ni mogoče pritrditi. Stranka namreč lahko nosi breme krivde svojega odvetnika, pa tudi svojega zakonitega zastopnika, ni pa ji mogoče pripisati bremena za krivdno ravnanje tretjih oseb, v konkretnem primeru matere, ki drugemu dolžniku ni pravočasno izročila sodnih pisanj oziroma ga obvestila o njihovem prevzemu.2 Glede na vse pojasnjeno in upoštevaje dejstvo, da je bil drugi dolžnik v času od 24. 4. do 5. 5. 2015 odsoten, mora imeti možnost računati s tem, da bo v primeru v tem času opravljene vročitve lahko dosegel vrnitev v prejšnje stanje. Ker je drugi dolžnik takoj po vrnitvi domov 6. 5. 2015, torej takoj, ko je lahko, pregledal pošto, ki ga je čakala, in tudi odreagiral, mu ni mogoče očitati nezadostne skrbnosti in je po presoji pritožbenega sodišča do zamude roka za ugovor prišlo iz upravičenega vzroka.

13. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi drugega dolžnika ugodilo in sklep glede njega v točki I. izreka spremenilo tako, da je njegovemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodilo in posledično štelo njegov ugovor, ki ga je vložil hkrati s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje 14. 5. 2015, za pravočasnega. Določba drugega odstavka 116. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ namreč pravi, da se v primeru, da sodišče predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi, postopek vrne v tisto stanje, v katerem je bil pred zamudo in se razveljavijo vse odločbe, ki jih je sodišče izdalo zaradi zamude. Glede na pojasnjeno je pritožbeno sodišče spremenilo tudi odločitev v točki II. izreka in ugodilo predlogu drugega dolžnika za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti, posledično pa je razveljavilo tudi odločitvi v točkah III. in IV. izreka (glede zavrženja ugovora drugega dolžnika in glede ugovornih stroškov drugega dolžnika) ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

**_O pritožbi četrtega dolžnika_**

14. Tudi četrtemu dolžniku je bil sklep o izvršbi vročen tako, da ga je 24. 4. 2015 prevzela in s podpisom na vročilnici potrdila prejem njegova žena A. A. (tretja dolžnica). Četrti dolžnik je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navajal, da ga tretja dolžnica o prevzeti pošti zanj ni obvestila, ampak jo je spravila v predal z namenom, da jo kasneje preda drugemu dolžniku, o vsebini pošiljke pa ga je seznanil drugi dolžnik, ko mu je tretja dolžnica po prihodu domov 6. 5. 2015 izročila vse poštne pošiljke naslovljene na drugega in četrtega dolžnika ter njo samo.

15. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je lahko utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje le nezakrivljeno ravnanje ob dogodku resnejše narave, ki pomeni razumno oviro za opravo procesnega dejanja. Zamuda ni opravičena, če v danih okoliščinah oseba, ki je zamudo povzročila, ni ravnala tako, kot bi bilo od nje pričakovati. Upravičen vzrok je lahko vsak dogodek resnejše narave, ki razumsko pomeni oviro za stranko, da opravi neko procesno dejanje; vzrok bo upravičljiv, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma če se lahko pripiše naključju, ki se je pripetilo stranki. Vrnitev v prejšnje stanje je torej mogoča, če je zamudo povzročil dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla niti predvideti niti preprečiti.

16. Tudi po presoji pritožbenega sodišča okoliščin, zaradi katerih je četrti dolžnik zamudil rok za ugovor, ni mogoče subsumirati pod pravni standard upravičenega vzroka za zamudo. Četrti dolžnik v času nadomestne vročitve tretji dolžnici in tekom roka za vložitev ugovora ni bil odsoten. Glede na v izpodbijanem sklepu ugotovljena dejstva, da običajno tretja dolžnica prevzema pošto in da so bile zaradi ravnanja tretje dolžnice v zvezi z vročitvijo pošte v preteklosti že težave, ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da je bil vzrok za nastalo stanje izven njegove sfere vpliva, ne glede na to, da je šlo za sklep o izvršbi kot prvo pisanje v izvršilnem postopku. Četrti dolžnik v omenjenem času ni bil odsoten od doma (tako kot drugi dolžnik), zato je imel možnost nastalo situacijo preprečiti na način, da bi ob dotedanji praksi prevzemanja pošiljk s strani tretje dolžnice skrbneje in bolj redno preverjal prispelo pošto, in sicer na povsem isti način kot je to storil drugi dolžnik ob vrnitvi domov. Kot je že pojasnilo sodišče prve stopnje, je četrti dolžnik zgolj pasivno čakal, da mu bodo poštne pošiljke izročene ob priložnosti, ko pride domov sin, čeprav je bil sam dejansko doma. Ob pojasnjenem pritožbeno sodišče pritrjuje zaključkom sodišča prve stopnje, da četrti dolžnik ni izkazal zadostne skrbnosti pri sprejemanju sodnih pošiljk in da bi nastalo situacijo lahko preprečil, pa tudi predvidel, sploh glede na to, da so bile zaradi ravnanja tretje dolžnice v zvezi z vročitvijo pošte v preteklosti že težave.

17. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da je tretja dolžnica s svojim ravnanjem četrtemu dolžniku onemogočila prevzem sklepa o izvršbi oziroma da bi mu bil vročen neposredno, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je bila tretja dolžnica kot odrasla članica gospodinjstva (da četrti dolžnik živi s tretjo dolžnico v svojem gospodinjstvu navaja tudi sam v obravnavani pritožbi) pisanje dolžna sprejeti (prim. prvi odstavek 140. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Glede pritožbenih navedb, da jo je četrti dolžnik redoma večkrat spraševal, če je zanj slučajno prišla kakšna pošta, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre za nedopustne pritožbene novote v smislu prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj jih četrti dolžnik prvič navaja šele v pritožbi, pri tem pa ne izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti že v postopku pred sodiščem prve stopnje, zato jih pritožbeno sodišče ne more upoštevati.

18. Glede na vse navedeno je bil predlog četrtega dolžnika za vrnitev v prejšnje stanje neutemeljen in ga je sodišče prve stopnje v točki I. izreka pravilno zavrnilo. Ker je bil podredno vložen še predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti, je sodišče prve stopnje v nadaljevanju pravilno odločalo še o tem predlogu četrtega dolžnika.

19. Pravno podlago za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa vsebuje 42. člen ZIZ, ki sicer govori le o potrdilu o izvršljivosti, vendar pa se skladno s sodno prakso nanaša na in uporablja tudi za potrdilo o pravnomočnosti. Neutemeljeno potrdilo o izvršljivosti (oziroma tudi pravnomočnosti) razveljavi na predlog ali po uradni dolžnosti s sklepom sodišče (oziroma organ, ki ga je izdal). Potrdilo o pravnomočnosti sodne odločbe se razveljavi, če je bila sodna odločba nepravilno vročena.

20. Četrti dolžnik v pritožbi sodišču očita, da v vlogi ali na naroku ni navedel, da mu je bila pošiljka vročena po članici gospodinjstva (tretji dolžnici), zaradi česar je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Drži, da take trditve četrti dolžnik tekom postopka ni podal, vendar pa to na pravilnost in zakonitost odločitve sodišča prve stopnje ne vpliva, saj iz nadaljnjih navedb v pritožbi izhaja, da četrti dolžnik živi v skupnem gospodinjstvu s tretjo dolžnico, ločeno od gospodinjstva drugega dolžnika in prve dolžnice.

21. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil sklep o izvršbi četrtemu dolžniku vročen na naslov njegovega stalnega prebivališča in da je vročilnico zanj 24. 4. 2015 podpisala tretja dolžnica kot odrasla članica gospodinjstva (prim. prvi odstavek 140. ter prvi in tretji odstavek 142. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). Teh ugotovitev četrti dolžnik v pritožbi ne izpodbija. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje predlog četrtega dolžnika za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti pravilno zavrnilo (točka II. izreka izpodbijanega sklepa).

22. Glede na predhodno sprejeti odločitvi je sodišče prve stopnje pravilno odločalo še o ugovoru. Četrtemu dolžniku je bil sklep o izvršbi vročen 24. 4. 2015, zato je rok za vložitev ugovora iz tretjega odstavka 9. člena ZIZ iztekel 4. 5. 2015 (prim. četrti odstavek 111. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker je četrti dolžnik ugovor vložil 14. 5. 2015, kar je po poteku zakonskega roka zanj, ga je sodišče prve stopnje v točki III. izreka izpodbijanega sklepa pravilno zavrglo kot prepoznega (četrti odstavek 58. člena ZIZ).

23. Četrti dolžnik z ugovorom ni uspel, zato mora sam kriti svoje stroške ugovornega postopka (šesti odstavek 38. člena ZIZ). Odločitev v točki IV. izreka izpodbijanega sklepa je torej v delu, ki se nanaša na ugovorne stroške četrtega dolžnika, pravilna.

24. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene, prav tako pa tudi niso podane kršitve, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo četrtega dolžnika zavrnilo in sklep v preostalem delu (v točkah I., II., III. in IV. izreka sklepa, kolikor se nanaša na četrtega dolžnika) potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

25. Ker je pritožbeno sodišče pritožbi drugega dolžnika ugodilo in sklep delno razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, je odločitev o stroških pritožbenega postopka drugega dolžnika pridržalo za končno odločbo (tretji in četrti odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Četrti dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prim. šesti odstavek 38. člena ZIZ).

1 Prim. A. Galič, Pravdni postopek, zakon s komentarjem; 1. knjiga, GV Založba, 2005, komentar k členu 116, str. 488-489. 2 Prim. A. Galič, Pravdni postopek, zakon s komentarjem; 1. knjiga, GV Založba, 2005, komentar k členu 116, str. 487.