Jedro

Ker je pritožnica mnenja, da je dedni dogovor sklenila in podpisala v zmoti in ni bila pozorna na zapisano, ji pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je za njegovo izpodbijanje po določbi 392. člena ZPP pravno sredstvo le posebna tožba za razveljavitev, ker ima dedni dogovor vse učinke sodne poravnave.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo obseg zapuščinskega premoženja in v 2. točki izreka razglasilo dediče po pokojnem, ob upoštevanju dednih izjav. V sklep je povzelo tudi vsebino dednega dogovora, ki so ga dediči sklenili na zapuščinski obravnavi. Ta je med drugim tak, da nepremičnine, navedene v 1. točki izreka, motorno kolo Tomos, traktor – motokultivator Tomo Vinkovič, neizplačano pokojnino in 95,00 EUR, ki se že nahaja pri dediču A. A., prevzame dedič A. A. Sredstva na transankcijskem računu pri ... banki pa se delijo med dediče, naštete v 2. točki izreka, med katerimi ni navedenega dediča A. A. 2. Zoper sklep vlaga laično pritožbo zakonita dedinja B. B., ki v obrazložitvi navaja, se pritožuje tudi v imenu sester C. C. in Č. Č., in zahteva, da sodišče sklep o dedovanju popravi, ker je v dednem dogovoru zapisano, da nepremičnine, premičnine in gotovino 95,00 EUR, razen sredstev na transakcijskem računu, deduje dedič A. A. Pritožuje se zato, ker so ji na ... banki povedali, da je dedni dogovor potrebno popraviti tako, da bo v njem napisano, da sredstva na transakcijskem računu prejmejo dediči, ki so dediščino sprejeli, razen A. A., ki svoj delež prejme v nepremičninah. Popraviti ga je potrebno tudi v delu, kjer piše, da se od sredstev odšteje delež D. D. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. V tej konkretni zapuščinski zadevi so dediči sklenili dedni dogovor, ki je povzet v izpodbijanem sklepu. Identičen zapis so dediči podpisali na zapuščinski obravnavi pred sodiščem prve stopnje. Zapuščinsko sodišče je torej v skladu z določbo tretjega odstavka 214. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) v sklepu o dedovanju navedlo sporazum dedičev o delitvi in načinu delitve, ker so dediči takšen sporazum sklenili in takšen sporazum je tudi vnesen v izrek sklepa o dedovanju in ima zato učinke sodne poravnave. Sodna poravnava pa je po določbi 307. člena ZPP veljavno sklenjena, ko stranke potem, ko preberejo zapisnik o poravnavi, podpišejo ta zapisnik.

5. Ker je pritožnica mnenja, da je dedni dogovor sklenila in podpisala v zmoti in ni bila pozorna na zapisano, ji pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je za njegovo izpodbijanje po določbi 392. člena ZPP pravno sredstvo le posebna tožba za razveljavitev, ker ima dedni dogovor vse učinke sodne poravnave. Tožba je v zakonu urejena kot posebno izredno pravno sredstvo, za njeno vložitev pa je predpisan trimesečni subjektivni rok, ki je začel teči v trenutku, ko se je pritožnica seznanila s spornim (domnevnim) dednim dogovorom (prvi odstavek 393. člena ZPP).

6. Glede na zgoraj navedeno se pritožba kot neutemeljena zavrne in se sklep zapuščinskega sodišča na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD potrdi.