Jedro

Kot zakoniti dedič prvega dednega reda je bil tožnik v času vložitve vloge za dodelitev podpore skupaj z ostalimi sodediči eden izmed skupnih lastnikov obravnavane parcele. Sodišče poudarja, da so sodediči v nerazdelni, kolektivni skupnosti in morajo nastopati skupaj kot celota, zato potrebujejo za vsak ukrep uprave in razpolaganja soglasje sodedičev. Po mnenju sodišča bi bilo potrebno določila pogodbe o zakupu kmetijskih zemljišč, ki jo je tožnik sklenil z ostalimi sodediči, glede na določbe 132. člena in 145. člena Zakona o dedovanju, razlagati kot tožniku dano soglasje vseh pravnih naslednikov - dedičev po pokojnem A.A. za obnovo sadovnjaka na obravnavani parceli. Po presoji sodišča v obravnavanem primeru zato ni mogoče uporabiti določbe 67. člena ZUP in na njeni podlagi vloge tožnika zavreči, saj vloga nima zatrjevanih formalnih pomanjkljivosti, ki bi toženi stranki preprečevale postopek dodeljevanja podpore za izvedeno obnovo sadovnjakov.

Izrek

1. Tožbi se ugodi. Odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. ... z dne 7.4.2005 in Sklep Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, št. ... z dne 9.7.2004 se odpravita in zadeva vrne Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja v ponovni postopek.

2. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 344,35 EUR, v roku 15 dni od vročitve sodbe toženi stranki.

Obrazložitev

: Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odločila, da se zavrne pritožba tožnika zoper sklep Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, št. ... z dne 9.7.2004, s katerim je prvostopni organ zavrgel vlogo tožnika za dodelitev podpore za izvedeno obnovo sadovnjakov in oljčnikov. Kot navaja tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe, je po proučitvi dokumentov konkretne zadeve ugotovila, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, navedbe tožnika pa neutemeljene. Uredba o ureditvi trga s svežim sadjem, zelenjavo in oljčnim oljem (Uradni list RS, št. 34/01, 60/01, 109/01, 34/02 in 27/03; v nadaljevanju: uredba) je določala, da lahko ministrstvo iz proračuna sofinancira obnovo trajnih nasadov. Javni razpis za dodelitev podpore za izvedeno obnovo sadovnjakov in oljčnikov, objavljen dne 4.7.2003 (Uradni list RS, št. 65/2003; v nadaljevanju: javni razpis) je v 1. točki poglavja I določal, da je predmet razpisa podpora, ki se bo dodeljevala za obnovo sadovnjakov in oljčnikov, v 2. točki poglavja I pa je določal, da so upravičenci do podpore po tem razpisu fizične in pravne osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost in imajo stalno prebivališče in sedež v Republiki Sloveniji in izpolnjujejo pogoje, določene v javnem razpisu. Kot navaja tožena stranka je iz dokumentov konkretne zadeve razvidno, da je tožnik vložil vlogo za dodelitev podpore za izvedeno obnovo sadovnjaka št.... na parc. št. 1213/1 k.o. A.. Javni razpis je v poglavju III določal, da mora biti za dodelitev podpore za obnovo sadovnjakov in oljčnikov zahtevek vložen na izpolnjenem obrazcu "Vloga za dodelitev podpore: obnova sadovnjaka/oljčnika", ki je bil kot priloga II skupaj z navodili za izpolnjevanje obrazca sestavni del tega razpisa. Izpolnjenemu obrazcu je bilo potrebno med drugim priložiti tudi zemljiškoknjižni izpisek, če je bila iz njega razvidna tudi površina parcele, ali izpis iz katastra za parcele, kjer poteka obnova vključno z zemljiškoknjižnim izpiskom. Če pa upravičenec ni bil lastnik zemljišča, je moral priložiti tudi kopijo pogodbe o zakupu zemljišča za najmanj 10 let in soglasje lastnika in solastnikov, da dovoljujejo obnovo; pogodba o zakupu zemljišča in soglasje lastnika in solastnikov sta bila potrebna tudi v primeru, če sta lastnik in najemnik v ožjem sorodstvenem razmerju; če je bil upravičenec solastnik zemljišča, je moral za ostale solastnike, s katerimi je v sorodu v prvem dednem redu, poleg dokumentov iz prejšnje alineje priložiti soglasje, da dovoljujejo obnovo sadovnjaka oziroma oljčnika. Tožena stranka ugotavlja, da je tožnik svoji vlogi priložil redni izpisek iz zemljiške knjige št. ... z dne 20.8.2003, iz katerega je razvidno, da je lastnik parc. št. 1213/1 k.o. A. oseba A.A.. Kot navaja tožena stranka je prvostopni organ, ker je bilo iz zemljiško knjižnega izpiska za par. št. 1213/1 k.o. A. razvidno, da je lastnik pokojni A.A., tožnika dne 14.4.2004 pozval na dopolnitev zbirne vloge s sklepom o dedovanju oziroma ustreznim dokazilom, da je lastnik parcele, na kateri poteka obnova. Tožnik je dne 22.4.2004 vlogo pravočasno dopolnil, vendar dopolnitev ni bila v skladu s pozivom, saj je tožnik v dopolnitvi posredoval pogodbo o zakupu kmetijskih zemljišč, sklenjeno med zakupodajalci B.B. C.C. in Č.Č. ter tožnikom kot zakupnikom z dne 21.4.2004, kljub temu, da je iz zemljiškoknjižnega izpiska razvidno, da je popolni lastnik parc. št. 1213/1 k.o. A oseba A.A. in torej le-ta ni v solasti B.B., C.C. in Č.Č.. Kot ugotavlja tožena stranka, je iz dokumentov konkretne zadeve razvidno, da pritožnik vlogi ni priložil sklepa o dedovanju oziroma kakršnegakoli drugega dokazila o lastništvu, medtem ko navedene zakupne pogodbe, v kateri je vsebovano soglasje vseh treh zakupodajalcev, da na tej parceli dovoljujejo napravo nasada jagod (pravilno: jablan), ni mogla upoštevati kot dokaza o lastništvu parcele št. 1213/1 k.o. A.. Tožena stranka ugotavlja, da je prvostopni organ tožnika pozval na dopolnitev vloge skladno z določili prvega odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in nasl.; v nadaljevanju: ZUP), in ker tožnik pomanjkljivosti vloge ni popravil v skladu s pozivom, je prvostopni organ pravilno odločil, ko je vlogo tožnika kot nepopolno zavrnil. Tožnik v tožbi navaja, da je eden od dedičev po pokojnem A.A., njegovem pokojnem očetu, ki je umrl 11.4.2005. V času, ko se je oddajala vloga toženi stranki, zapuščinski postopek po pokojnem še ni bil končan, zato je tožnik podal vlogo za dodelitev podpore za obnovo kot dedič, ki je postal pravni naslednik pokojnika v trenutku njegove smrti. Tedaj pri sebi še ni imel sklepa o dedovanju, kar po mnenju tožnika celotne zadeve ne bi smelo menjati, saj je postal pravni naslednik na podlagi samega zakona in je bil kot takšen prav gotovo upravičen vlagati ustrezne vloge. Tožnik navaja, da so bili z njegovim statusom seznanjeni tudi na Kmetijsko svetovalni službi (g. D.D.) in so mu svetovali ter tudi ustrezno oblikovali vlogo. Ko je dobil poziv na dopolnitev je celotno situacijo predstavil državnemu podsekretarju E.E., to je, da sam nastopa v vlogi prosilca, ker zapuščinski postopek po očetu (ki je bil prej lastnik parcel) še ni končan. Le-ta mu je svetoval vlogo dopolniti tako, da naj z ostalimi sodediči sklene ustrezno zakupno pogodbo in nato vse skupaj dostavi agenciji. Kot navaja tožnik, je vlogo dopolnil z dokumenti, ki jih je v tistem času posedoval. Sklepa o dedovanju tedaj še ni imel, ker zapuščinski postopek še ni bil zaključen. Izključno po nasvetu predstavnikov tožene stranke pa je dostavil še pogodbo o zakupu kmetijskih zemljišč z ostalimi sodediči. Tožnik meni, da mu je prvostopni organ povsem nerazumljivo in brez ustrezne zakonske osnove vlogo zavrgel. Prav tako nesprejemljivo je bilo po tožnikovem mnenju tudi ravnanje tožene stranke, ki bi morala vsebinsko odločati o zahtevi za dodelitev podpore, saj je imela vso ustrezno dokumentacijo, katero je vložila tudi upravičena oseba. Tožnik je zato sodišču predlagal izvedbo glavne obravnave, odpravo sklepa prvostopnega organa in izpodbijane odločbe ter izdajo sodbe, s katero se vlogi tožnika za dodelitev podpore za izvedeno obnovo sadovnjakov in oljčnikov ugodi, ter da se tožeči stranki naloži povrnitev tožniku nastalih stroškov.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa udeležbe v tem postopku ni prijavilo.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno vprašanje, ali je bila vložena na podlagi javnega razpisa popolna vloga tožnika za napravo nasada jablan na parceli 1213/1, k.o. A. Tožena stranka meni, da bi moral tožnik dokazati lastništvo navedene parcele s sklepom o dedovanju oziroma drugim ustreznim dokazilom, ker je iz zemljiško knjižnega izpiska razvidno, da je njen lastnik pokojni A.A.. Nasprotno pa tožnik meni, da je postal pravni naslednik in upravičenec za vložitev vloge na podlagi samega zakona, svojo vlogo pa je tudi dopolnil v skladu z navodili predstavnikov tožene stranke s pogodbo o zakupu kmetijskih zemljišč z ostalimi sodediči po svojem pokojnem očetu A.A. Po presoji sodišča je v obravnavanem primeru utemeljeno stališče tožnika, da bi morala tožena stranka o njegovi vlogi vsebinsko odločati. Kot izhaja z listin upravnih spisov, na katerih temelji sklep organa prve stopnje in ugotovitve in pravni zaključki tožene stranke v izpodbijani odločbi, je tožnik v svoji vlogi za dodelitev podpore na podlagi javnega razpisa zatrjeval lastništvo parcele št. 1213/1 k.o. A. kot zakoniti dedič po svojem pokojnem očetu A.A., ki je bil v času vložitve vloge naveden kot lastnik te parcele v zemljiški knjigi. Zakon o dedovanju (Uradni list RS, št. 15/76; v nadaljevanju: ZD) v 132. členu določa, da dediščina preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti. Ker s prehodom dediščine na pravne naslednike, preide nanje tudi lastninska pravica, je torej po mnenju sodišča napačna ugotovitev tožene stranke, da tožnik svoji vlogi ni predložil ustreznega dokazila o lastništvu parcele. Kot zakoniti dedič prvega dednega reda je bil namreč tožnik v času vložitve vloge za dodelitev podpore skupaj z ostalimi sodediči eden izmed skupnih lastnikov obravnavane parcele. Po prvem odstavku 145. člena ZD do delitve dediščine dediči upravljajo in razpolagajo z dediščino skupno. Sodišče ob tem poudarja še, da so sodediči v nerazdelni, kolektivni skupnosti in morajo nastopati skupaj kot celota, zato potrebujejo za vsak ukrep uprave in razpolaganja soglasje sodedičev. Po mnenju sodišča bi bilo potrebno določila pogodbe o zakupu kmetijskih zemljišč, ki jo je tožnik sklenil z ostalimi sodediči, glede na navedene določbe ZD, razlagati kot tožniku dano soglasje vseh pravnih naslednikov - dedičev po pokojnem Stanku Cerjaku za obnovo sadovnjaka na obravnavani parceli. Po presoji sodišča v obravnavanem primeru zato ni mogoče uporabiti določbe 67. člena ZUP in na njeni podlagi vloge tožnika zavreči, saj vloga nima zatrjevanih formalnih pomanjkljivosti, ki bi toženi stranki preprečevale postopek dodeljevanja podpore za izvedeno obnovo sadovnjakov. Zato bi morala tožena stranka oziroma prvostopni organ postopek nadaljevati in izdati meritorno odločbo o vlogi tožnika za dodelitev podpore.

Iz navedenih razlogov je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo odločbo tožene stranke ter odločbo prvostopnega organa. Sodišče je svojo odločitev sprejelo na podlagi 3. točke prvega odstavka in tretjega odstavka 64. člena v zvezi z drugim odstavkom 105. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06; v nadaljevanju: ZUS-1), ki daje sodišču pooblastilo, da lahko odpravi tudi druge akte, izdane v postopku izdaje izpodbijanega akta. V obravnavanem primeru se zadeva vrne v stanje, v katerem je bila, preden sta bila odpravljena upravna akta izdana. Sodišče je odločilo, da zadevo vrne v ponovni postopek prvostopnemu organu, ker meni, da bo pomanjkljivosti postopka hitreje in bolj ekonomično odpravil prvostopni organ. V ponovnem postopku bo moral prvostopni organ o tožnikovi vlogi vsebinsko odločati.

Na podlagi 1. odstavka 16. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 - popr. in 70/00), ki se na podlagi 104. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06; v nadaljevanju: ZUS-1) uporablja za postopke ob uveljavitvi tega zakona v teku, odloči sodišče o stroških postopka po določbah Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl.; v nadaljevanju: ZPP). Stranka, ki v sporu ne uspe, mora nasprotni stranki povrniti stroške (1. odstavek 154. člena ZPP). Ker je tožnik v upravnem sporu v celoti uspel, mu je tožena stranka dolžna povrniti potrebne stroške postopka. Pri izračunu stroškov je sodišče upoštevalo veljavno Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 67/2003; v nadaljevanju: OT) ter Zakon o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 20/04, uradno prečiščeno besedilo). Pri tem je kot potreben strošek tožeče stranke priznalo strošek za sodno takso za vložitev tožbe v višini 63,44 EUR (15.200,00 SIT), strošek za sestavo tožbe v višini 500 točk (1. točka tar. št. 30 OT) in materialne stroške v višini 2 odstotkov od skupne vrednosti storitve v višini 10 točk (13. člen OT), oboje povečano za 20% davek na dodano vrednost, kar ob vrednosti točke 0,459 EUR znaša 280,91 EUR, medtem ko sodišče tožniku ni priznalo stroškov za posvet s stranko v višini 50 točk, pregled listin v višini 50 točk in poročilo stranki v višini 20 točk, ker so navedeni stroški vključeni v strošek za sestavo tožbe. Stroški tožeče stranke torej znašajo skupaj 344,35 EUR.