Jedro

Pooblaščenka tožnika je bila dolžna pošto dvigati na naslovu, kjer je imela svoj sedež, v primeru spremembe naslova pa sama sporočiti to spremembo sodišču (145. člen ZPP).

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je s sklepom zavrglo tožnikovo revizijo kot prepozno vloženo.

Drugostopenjsko sodišče je zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočni sklep, izdan na drugi stopnji, je tožnik vložil revizijo iz revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Navajal je, da vročitev sodbe sodišča druge stopnje ni bila opravljena v skladu z določili 142. člena ZPP, ker je bila pošiljka vročana samo enkrat. Takrat pooblaščenka ni opravljala dejavnosti na danem naslovu in ni imela pooblaščenca za sprejem pošte. Vročevalec ni preveril, kje posluje odvetnica in je s tem puščal neresnična sporočila. Kršene so bile tudi določbe 140. in 141. člena ZPP. Odvetniško zbornico je pooblaščenka tožnika obvestila pravočasno, saj je prej zaradi aktov zbornice ni mogla. Zato je predlagal, da revizijsko sodišče reviziji ugodi, in ugotovi, da je bila revizija vložena pravočasno.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99) vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

Revizija vsebinsko deloma kot revizijski razlog uveljavlja tudi zmotno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, ki glede na določbo tretjega odstavka 370. člena ZPP ne more biti revizijski razlog.

Revizijsko sodišče ni ugotovilo očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

Ugotovljeno dejstvo je, da je pooblaščenka tožnika vsaj do 12.1.2004, ko je javila preselitev sedeža odvetniške pisarne Odvetniški zbornici Slovenije, tega imela na naslovu A, in da je Odvetniška zbornica naslednji dan po prejemu obvestila pooblaščenke tožnika obveščala, da je pooblaščenka tožnika preselila sedež pisarne na naslov B. Zato je sodišče sodno pisanje pravilno vročalo na takrat edini znani naslov pooblaščenke. Nesprejemljive so navedbe revizije, da pooblaščenka tožnika pošiljk na sedežu svoje dejavnosti ni dvigala zaradi aktov Odvetniške zbornice Slovenije, ker je pač ni mogla prej obvestiti o preselitvi. Pooblaščenka tožnika je bila dolžna pošto dvigati na naslovu, kjer je imela svoj sedež, v primeru spremembe naslova pa sama sporočiti to spremembo sodišču (145. člen ZPP). Nesprejemljiva in protispisna je trditev, da je bila fikcija vročitve upoštevana, čeprav je šlo samo za en poskus vročitve. Iz listinskih dokazov, izvedenih v postopku je razvidno, da je vročevalec (poštar) vročal sodno pisanje prvič 20.12.2003 (obvestilo o pošiljki in najava, da bo ponovna dostava 22.12.2003) in postopal po določbah četrtega odstavka 142. člena ZPP (ga pustil v predalčku). Dne 22.12.2003 dostava pooblaščenki tožnika ponovno ni bila možna (druga dostava). Zato je vročevalec postopal po določbah 141. in 142. člena ZPP, pri čemer je opozoril na dolžnost, da se mora pisanje dvigniti v roku 15 dni, ker se drugače šteje, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo v nabiralniku puščeno obvestilo.

Zaradi povedanega je ugotoviti, da je bila vročitev opravljena po določbah ZPP in ni sprejemljivo stališče revidenta, da mu z opustitvijo vročitve ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Zato tudi ni ugotoviti očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Ker je bila pravnomočna sodba sodišča, glede na dejanske ugotovitve nižjih sodišč, pooblaščenki tožnika vročena 22.12.2003, revizija pa je bila vložena 8.10.2004, je bila vložena po roku, določenem v prvem odstavku 367. člena ZPP. Taka revizija je prepozna in jo je zato sodišče prve stopnje moralo zavreči glede na določbo prvega odstavka 374. člena ZPP.

Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.