Jedro

S tem, ko zakon določa, kdo je lahko dolžnik, ureja vprašanje, nad katero osebo je mogoče opraviti stečajni postopek. Za določene osebe že ZPPSL določa, da se nad njimi lahko opravi stečajni postopek. To so samostojni podjetnik, gospodarska družba, ki je organizirana v eni izmed pravno organizacijskih oblik, zadruga, poleg tega pa še druge pravne osebe ali fizične osebe, če tako določi poseben zakon.

Upravnik stanovanjske hiše, ki je ustanovljen po določbah Stanovanjskega zakona ni gospodarska družba v smislu 3. odstavka 1. člena ZGD. Zato se nad njim stečajni postopek glede na določbo 1. odstavka 4. člena ZPPSL ne more opraviti.

Izrek

Pritožbama se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog za uvedbo stečajnega postopka zavrne .

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče v skladu s 1. odstavkom

99. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) začelo in zaključilo stečajni postopek nad dolžnikom V (družba za gospodarjenje in upravljanje večstanovanjskih hiš). Odločilo je še, da se dolžnik o pravnomočnosti sklepa izbriše iz sodnega registra.

Zoper sklep se pritožujeta upnika R. d.o.o. in P.D. s.p. Izlake. Oba opozarjata, da niso izpolnjeni zakonski pogoji za začetek in zaključek stečajnega postopka nad stečajnim dolžnikom. Dolžnik namreč ni gospodarska družba, ustanovljena v skladu z določbami zakona o gospodarskih družbah (ZGD), ampak gre za družbo, ki je ustanovljena po predpisih Stanovanjskega zakona (SZ). Zato nad njim v skladu s 1. odstavkom 4. člena ZPPSL stečajnega postopka ni možno opraviti. Sicer pa za obveznosti stečajnega dolžnika odgovarjajo v skladu s Statutom družbeniki z vsem svojim premoženjem.

Predlagatelj stečaja upnik K. d.o.o. je na pritožbo obeh upnikov odgovoril. Menil je, da noben predpis izrecno ne prepoveduje uvedbe in izvedbe stečajnega postopka nad stečajnim dolžnikom.

Pritožbi obeh upnikov sta utemeljeni.

S tem, ko ZPPSL določa, kdo je lahko dolžnik (glej 1. odstavek 4. člena ZPPSL), ureja vprašanje, nad katero osebo je mogoče opraviti stečajni postopek. Za določene osebe že ta zakon določa, da se nad njimi lahko opravi stečajni postopek. To so: samostojni podjetnik, gospodarska družba, zadruga. Poleg tega pa se stečaj lahko opravi še nad drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami, če tako določa poseben zakon. Dolžnik V (družba za gospodarjenje in upravljanje večstanovanjskih hiš) ni pravna oseba, ki je organizirana v kateri od pravno organizacijskih oblik gospodarskih družb (glej 3. odstavek 1. člena ZGD). Ne gre torej za družbo z neomejeno odgovornostjo, komanditno družbo, tiho družbo, družbo z omejeno odgovornostjo, delniško družbo ali komanditno-delniško družbo. Iz izpiska iz sodnega registra je razvidno, da je pod organizacijsko obliko družbe dolžnika navedeno: skupnost lastnikov. Prav tako je razvidno, da je bil stečajni dolžnik ustanovljen na podlagi določb Stanovanjskega zakona in da se njegova dejavnost nanaša na upravljanje in gospodarjenje stanovanjskih hiš. To pa pomeni, da je dolžnik ustanovljen na podlagi določb posebnega zakona (SZ). Ta pa v svojih določbah ne vsebuje določil o možnem stečaju nad upravnikom oziroma organizacijo, ki opravlja naloge pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami. Zato po oceni pritožbenega sodišča nad dolžnikom V (družba za gospodarjenje in upravljanje večstanovanjskih hiš), stečajni postopek glede na določbo 4. člena ZPPSL ni mogoč.

Pritožbeni razlogi obeh pritožnikov so tako utemeljeni. Pritožbeno sodišče je zato v skladu s 3. točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZPPSL pritožbama ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je predlog za uvedbo stečajnega postopka nad dolžnikom V (družba za gospodarjenje in upravljanje večstanovanjskih hiš) zavrnilo. Kot je bilo že povedano je to storilo zato, ker dolžnik po 1. odstavku 4. člena ZPPSL ni pasivno legitimiran oziroma zoper njega stečaj ni dovoljen.

Glede na to, da je bil sklep o začetku in zaključitvi stečajnega postopka nad dolžnikom že objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, bo moralo prvostopno sodišče o navedeni odločitvi vse upnike ustrezno obvestiti.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih nihče izmed pritožnikov ni uveljavljal.