Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker o poteku meje med prizadetimi lastniki ni bilo doseženo soglasje, upravni organ ne more izvesti mejnega ugotovitvenega postopka po Zakonu o zemljiškem katastru. Za ureditev sporne meje je pristojno sodišče.
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Novi Gorici, št. U 1493/97-8 z dne 4.6.1999.
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo tožene stranke z dne 16.5.1997. S to odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnikov zoper sklep Območne geodetske uprave K., Izpostava K. z dne 21.7.1995 o ustavitvi mejnega ugotovitvenega postopka. V obrazložitvi sodbe se sodišče sklicuje na določbi 13. in 14. člena Zakona o zemljiškem katastru. Navaja, da se je na zahtevo Občine K. začel postopek za ugotovitev in zamejničenje obstoječih posestnih meja med parcelama št. 318/23 in 318/24, obe k.o. S. Ker o poteku meja ni bilo doseženo soglasje med prizadetimi lastniki parcel, je po presoji sodišča prve stopnje pravilno stališče tožene stranke, da za določitev meje in zamejničenje meje v mejnem ugotovitvenem postopku ni podlage.
Tožnika v pritožbi navajata, da je lastnik parcele št. 318/24 s premikom mejnikov pridobil 22 m2 njunega zemljišča-parcele št. 318/23. Zahtevata, da se navedeno stanje popravi v mejnem ugotovitvenem postopku.
Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Pravna podlaga za ugotavljanje meja med parcelami v mejnem ugotovitvenem postopku je Zakon o zemljiškem katastru (ZZkat, Uradni lit SRS, št. 16/74 in 42/86). Ta v 14. členu določa, da se v mejnem ugotovitvenem postopku s soglasjem vseh prizadetih lastnikov oziroma uporabnikov ugotovijo in zamejničijo mejne točke na posestnih mejah parcele (1. odstavek). Po dokončanih opravilih iz 1. odstavka sestavi uradna oseba, ki vodi postopek, ugotovitveni zapisnik, ki ga podpišejo vsi prizadeti lastniki oziroma uporabniki in ki je podlaga za evidentiranje posestnih meja parcel v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi (2. in 3. odstavek). Pogoj za ugotovitev posestnih meja med parcelami v mejnem ugotovitvenem postopku je torej soglasje o posestnih mejah med lastniki parcel. Sodišče prve stopnje in tožena stranka ugotavljata, in to izhaja tudi iz podatkov v predloženih upravnih spisih, da takega soglasja ni bilo, in tej ugotovitvi tožnika ne nasprotujeta. Če soglasja ni, potem mejnega ugotovitvenega postopka po ZZkat upravni organ ne more izvesti. Za ureditev sporne meje je pristojno sodišče, kar je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje.
Glede na navedeno in ker tudi niso podani razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.