Jedro

Z izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo javne infrastrukture ni poseženo v pravico občine do plačila komunalnega prispevka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Ljubljana, št. U 1075/2002-14 z dne 23.1.2003, se razveljavi in tožba zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijano 1. točko izreka sodbe je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo tožeče stranke, s katero izpodbija gradbeno dovoljenje z dne 9.5.2002, izdano investitorju A.L. d.d., Z.B. 130a, Brnik, za izgradnjo hangarja male aviacije z zunanjo ureditvijo ter razširitev letališke ploščadi v centru generalne aviacije - 1. faza, na zemljišču parc. št. 1344/18 in 1344/15, k.o. Z.B. ter 1381/27 k.o. C. V razlogih sodbe sodišče prve stopnje med drugim navaja, da je tožena stranka pravilno uporabila materialno pravo, to je 88. in 156. člen Zakona o letalstvu (Uradni list RS, št. 18/01 - ZLet), ko je ugotovila, da spada gradnja predvidenih objektov in naprav v javno infrastrukturo, za katero se v skladu s 1. odstavkom 45. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97-ZST) ne plača komunalni prispevek. Sodišče zavrača tožbeni ugovor, da tožeča stranka ni imela možnosti sodelovanja v upravnem postopku, saj ji je bilo gradbeno dovoljenje vročeno in je s tem imela možnost varovati svoje pravice in pravne koristi, kar je tudi izkoristila z vložitvijo obravnavane tožbe. V tožbi pa ne navaja, katere njene pravice naj bi bile zaradi nesodelovanja v postopku izdaje gradbenega dovoljenja kršene.

V pritožbi tožeča stranka predlaga, da se njeni pritožbi ugodi tako, da se izpodbijana sodba spremeni in odločba tožene stranke odpravi oziroma da pritožbeno sodišče samo odloči o stvari tako, da ugodi tožbenemu zahtevku ter naloži toženi stranki, da ji mora povrniti stroške, ki so ji nastali v tem postopku ali da se pritožbi ugodi, izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek ter da se pritožbeni stroški tožeče stranke štejejo kot nadaljnji stroški postopka. Gradnja hangarja male aviacije z zunanjo ureditvijo ne spada pod letališko infrastrukturo iz 88. člena ZLet in se na podlagi 156. člena ZLet ne šteje za objekt javne infrastrukture, od katerega ni potrebno plačati komunalnega prispevka. Ne strinja se z obrazložitvijo izpodbijane sodbe, da ni utemeljen njen ugovor o absolutni bistveni kršitvi, ker ji ni bila dana možnost sodelovanja v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Iz 36. člena Zakona o graditvi objektov izhaja, da mora investitor zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja predložiti tudi soglasja prizadetih organov. V konkretnem primeru ima tožeča stranka velik interes, da ne soglaša z morebitno gradnjo na njenem območju, ker s tem skrbi za celosten razvoj svojega področja, zaradi česar vsekakor je prizadeta stranka. Ni ravno tudi nepomembno dejstvo, da je tožeča stranka lastnik zemljišč, na katerih leži letališče in bi ji že iz tega razloga morali omogočiti sodelovanje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Sodišče je glede na navedeno zmotno ugotovilo dejansko stanje ter posledično napačno uporabilo materialno pravo.

V odgovoru na pritožbo tožena stranka vztraja pri razlogih, navedenih v njeni odločbi in predlaga zavrnitev pritožbe. A.L. kot stranka z interesom in zastopnik javnega interesa, ki je v upravnem sporu priglasil svojo udeležbo, na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba je utemeljena iz naslednjih razlogov: V tem upravnem sporu je vložila tožbo tožeča stranka, ki ni sodelovala v upravnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Ker pa ji je bilo gradbeno dovoljenje vročeno, je sodišče prve stopnje štelo, da ji je bila dana možnost sodelovanja v postopku oziroma varovanja njenih pravic, kar naj bi tudi izkoristila, saj je vložila tožbo. Toda iz podatkov spisa izhaja, da tožeči stranki ni bilo gradbeno dovoljenje vročeno kot stranki, temveč le zaradi seznanitve (v vednost), kar pa še ne pomeni, da ima zaradi tega položaj stranke.

Tožbo v upravnem sporu lahko vloži fizična ali pravna oseba, ki misli, da ji je z izdajo upravnega akta kršena kakšna pravica ali na zakon oprta korist (1. odstavek 18. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS). V predhodnem preizkusu tožbe sodišče zavrže tožbo, če se z njo izpodbija akt, s katerim se očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto korist. Sama gradnja objektov še ne daje občini v vsakem primeru položaja stranke v upravnem postopku izdaje dovoljenja za poseg v prostor. Po določbi 93. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS) ima občina v postopku, v katerem se odloča o pravicah in obveznostih posameznikov in organizacij pred državnimi organi, položaj stranke, če so s temi akti neposredno prizadete njene pravice in koristi, določene z ustavo in zakoni. V tem primeru tožeča stranka v tožbi trdi, da ima pravico do sredstev komunalnega prispevka, ki pred izdajo spornega gradbenega dovoljenja ni bil plačan, bi pa moral biti, saj gradnja hangerja male aviacije z zunanjo ureditvijo ni javna infrastruktura.

V času izdaje spornega dovoljenja je bil po določbi 2. odstavka 44. člena ZSZ investitor dolžan plačati komunalni prispevek pred izdajo gradbenega dovoljenja in je ta pripadal občini, kjer se zemljišče nahaja (1. odstavek 42. člena ZST). Določba 45. člena ZST pa je določala, da se komunalni prispevek ne plača za gradnjo infrastrukture. To pomeni, da je občina imela pravico do plačila komunalnega prispevka le v primerih, ko je bil investitor komunalni prispevek dolžan plačati, če pa se je gradila javna infrastrukturna občina do plačila komunalnega prispevka ni bila opravičena.

Sporno gradbeno dovoljenje je izdano za gradnjo hangarja male aviacije z zunanjo ureditvijo ter razširitev letališke ploščadi. Po določbah 2. in 7. točke 88. člena ZLet so načrtovani objekt in naprave letališka infrastruktura, ki se na podlagi 3. odstavka 156. člena ZLet štejejo za javno infrastrukturo. To pa pomeni, da v obravnavanem primeru, ko gra za gradnjo javne infrastrukture, ni poseženo v nobeno pravico tožeče stranke.

Že sodišče prve stopnje bi moralo tožbo v postopku predhodnega preizkusa na podlagi 4. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavreči. Zaradi kršitve navedene določbe je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in tožbo zavrglo na podlagi 1. odstavka 75. člena ZUS.