Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) je zoper svojo mati sprožila postopek za odvzem poslovne sposobnosti. V tem postopku je tožena stranka (v nadaljevanju toženka) vložila vlogo, v kateri je podala svoje (žaljivo) mnenje o tožnici. Nato je toženka sprožila zoper tožnico postopek za odvzem poslovne sposobnosti. V predlogu je navedla oziroma ponovila žaljivo mnenje. Pred prvim narokom je predlog umaknila. Tožnica je zahtevala odškodnino zaradi posega v čast in dobro ime, ker je bila razžaljena zaradi navedb, ki jih je podala toženka v obeh postopkih.

2. Sodišče prve stopnje je glede vloge v postopku za odvzem poslovne sposobnosti mami pravdnih strank, zaključilo, da je toženka zasledovala legitimen cilj, želela je zaščiti svojo mati pred odvzemom poslovne sposobnosti. Stranka lahko navaja argumente, dejstva in predlaga dokaze. Toženka je navajala dejstva, ki bi sicer bila žaljiva, če bi bila podana izrecno s tem namenom. Glede postopka za odvzem poslovne sposobnosti tožnici, je sodišče zaključilo, da je bil predlog podan neutemeljeno, z namenom blatenja in zaničevanja tožnice in nikakor ne z namenom zavarovanja interesov tožnice. Iz izvedenskega mnenja je jasno razvidno, da niso podani razlogi in da ni podana nobena (zatrjevana) duševna motnja. Toženka je z žaljivimi izjavami napadla osebnost tožnice z namenom prizadeti njeno čas in dobro ime. Posegla je v tožničine pravice, ki jih zagotavlja 35. člen URS. Dejanje toženke je protipravno in nima kritja v 39. členu URS.

3. Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo toženke.

4. Zoper takšno sodbo vlaga predlog za dopustitev revizije toženka. Dopustitev revizije predlaga glede naslednjih vprašanj: – Ali je za to, da lahko navedbe v neki vlogi oz. vloga sama predstavlja podlago za odškodninsko odgovornost, dovolj, da se navedbe v vlogi izkažejo za neresnične in objektivno žaljive, ali pa je za uspešno uveljavljanje odškodninskega zahtevka zoper vložnika vloge poleg ostalih predpostavk potrebno dokazati tudi, da se je vložnik vloge zavedal neresničnosti in žaljivosti zapisov ter da je imel namen z njimi poseči v čast in dobro ime, vse ob upoštevanju tudi vseh okoliščin konkretne zadeve? – Ali sta napadena sodba Višjega sodišča v Kopru, opr. št. I Cp 46/2022 z dne 14.04.2022 ter sodba Okrožnega sodišča v Novi Gorici, opr. št. I P 51/2020 z dne 12.10.2021 glede obrazložitve obstoja namena razžaliti toženko v zadostni meri obrazložena, upoštevaje sodbo Ustavnega sodišča RS Up-147/09 z dne 23. 9. 2010 (Uradni list RS, št. 83/10)?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Vrhovno sodišče je predlog za dopustitev revizije soočilo s sodbama nižjih sodišč in ugotovilo, da v konkretni zadevi predlog tem merilom ne ustreza. Zato je vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).